Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetnik tiskarske in založniške družine v Salzburgu in Ljubljani je bil JANEZ KRSTNIK MAYR. Na željo kranjskih stanov je leta 1678 po skoraj sto letih spet obnovil tiskarsko in knjigotrško dejavnost v Ljubljani. Iz Avstrije je pripeljal stavce in že po dveh mesecih natisnil “Catalogus librorum” – prvi knjigotrški katalog na Slovenskem. Čeprav je nastal kot sejemski, je bil po vsebini splošni katalog knjižne zaloge, kakršni so bili novost in so jih izdajala le največja podjetja. Janez Krstnik Mayr se je rodil na današnji dan leta 1634 na Bavarskem.
—–
FERDINAND JOŽEF SCHMIDT je bil po poklicu trgovec in je od leta 1819 imel v Ljubljani trgovino z mešanim blagom. Kot naravoslovec je bil samouk; odkril je precej novih živalskih vrst in podvrst – nekatere med njimi so celo poimenovali po njem. Zbiral je predvsem hrošče, kopenske in vodne členonožce ter mehkužce. Opisoval in poimenoval jih je sam ali pa jih dal v določitev strokovnjakom po Evropi. Prvi je začel preučevati tedaj skoraj neznano jamsko živalstvo in o tem pisal v nemškem in slovenskem časopisju. Ž: Leta 1847 je izdal pregled kopenskih in sladkovodnih mehkužcev na Kranjskem. Bil je osrednja osebnost naravoslovnega raziskovanja pri nas ter član približno 50 evropskih naravoslovnih ustanov. Ferdinand Jožef Schmidt se je rodil na današnji dan leta 1791 v Sopronu na Madžarskem.
—–
VIKTOR PARMA se je začel ukvarjati z glasbo že zelo zgodaj, čeprav je poklicno deloval kot pravnik in bil tudi vladni svetnik. Bil je imeniten gledališki skladatelj romantične usmeritve. Največ pozornosti je posvečal melodičnemu oblikovanju, pri tem pa se je naslanjal predvsem na italijanske vzornike. Glasbeno je bil dobro izobražen, saj je ob pravu na Dunaju študiral tudi kompozicijo in med drugimi poslušal tudi predavanja znamenitega skladatelja Antona Brucknerja. Predvsem se je posvetil operi in opereti, napisal pa je še veliko skladb lahke in zabavne zvrsti. Med petimi operami in štirimi operetami je najbolj uspela njegova opera “Zlatorog”, med drugimi skladbami pa koračnica “Mladi vojaki”. Rodil se je na današnji dan pred 160-imi leti v Trstu.
STANKO BUSER je leta 1958 diplomiral na naravoslovni fakulteti, nekaj pozneje pa v Ljubljani tudi doktoriral iz geoloških znanosti. Delati je začel na tedanjem Geološkem zavodu Ljubljana in se takoj aktivno vključil v enega največjih geoloških projektov na našem ozemlju, v izdelavo osnovne geološke karte Jugoslavije, ki je potekala trideset let. V letih od 1979 do 1997 je na naravoslovno-tehniški fakulteti predaval regionalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje, na filozofski fakulteti pa kot redni profesor geologijo.
Poleg strogo znanstvenega in strokovnega dela je skrbel tudi za popularizacijo geologije v javnosti. Bil je pobudnik za ustanovitev srednje geološke šole, avtor slovenske geološke magistrale in urednik publikacije “Geologija”. Za svoje znanstvene dosežke je leta 2003 prejel medaljo Marka Vincenca Lipolda, najvišje priznanje za življenjsko delo, ki ga podeljuje Geološki zavod Slovenije. Stanko Buser je bil tudi poslanec družbeno-političnega zbora v skupščini Republike Slovenije, v letih od 1998 do 2002 pa slovenski veleposlanik v Švici. Rodil se je na današnji dan leta 1932 v kraju Bóletina v okolici Šentjurja.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Začetnik tiskarske in založniške družine v Salzburgu in Ljubljani je bil JANEZ KRSTNIK MAYR. Na željo kranjskih stanov je leta 1678 po skoraj sto letih spet obnovil tiskarsko in knjigotrško dejavnost v Ljubljani. Iz Avstrije je pripeljal stavce in že po dveh mesecih natisnil “Catalogus librorum” – prvi knjigotrški katalog na Slovenskem. Čeprav je nastal kot sejemski, je bil po vsebini splošni katalog knjižne zaloge, kakršni so bili novost in so jih izdajala le največja podjetja. Janez Krstnik Mayr se je rodil na današnji dan leta 1634 na Bavarskem.
—–
FERDINAND JOŽEF SCHMIDT je bil po poklicu trgovec in je od leta 1819 imel v Ljubljani trgovino z mešanim blagom. Kot naravoslovec je bil samouk; odkril je precej novih živalskih vrst in podvrst – nekatere med njimi so celo poimenovali po njem. Zbiral je predvsem hrošče, kopenske in vodne členonožce ter mehkužce. Opisoval in poimenoval jih je sam ali pa jih dal v določitev strokovnjakom po Evropi. Prvi je začel preučevati tedaj skoraj neznano jamsko živalstvo in o tem pisal v nemškem in slovenskem časopisju. Ž: Leta 1847 je izdal pregled kopenskih in sladkovodnih mehkužcev na Kranjskem. Bil je osrednja osebnost naravoslovnega raziskovanja pri nas ter član približno 50 evropskih naravoslovnih ustanov. Ferdinand Jožef Schmidt se je rodil na današnji dan leta 1791 v Sopronu na Madžarskem.
—–
VIKTOR PARMA se je začel ukvarjati z glasbo že zelo zgodaj, čeprav je poklicno deloval kot pravnik in bil tudi vladni svetnik. Bil je imeniten gledališki skladatelj romantične usmeritve. Največ pozornosti je posvečal melodičnemu oblikovanju, pri tem pa se je naslanjal predvsem na italijanske vzornike. Glasbeno je bil dobro izobražen, saj je ob pravu na Dunaju študiral tudi kompozicijo in med drugimi poslušal tudi predavanja znamenitega skladatelja Antona Brucknerja. Predvsem se je posvetil operi in opereti, napisal pa je še veliko skladb lahke in zabavne zvrsti. Med petimi operami in štirimi operetami je najbolj uspela njegova opera “Zlatorog”, med drugimi skladbami pa koračnica “Mladi vojaki”. Rodil se je na današnji dan pred 160-imi leti v Trstu.
STANKO BUSER je leta 1958 diplomiral na naravoslovni fakulteti, nekaj pozneje pa v Ljubljani tudi doktoriral iz geoloških znanosti. Delati je začel na tedanjem Geološkem zavodu Ljubljana in se takoj aktivno vključil v enega največjih geoloških projektov na našem ozemlju, v izdelavo osnovne geološke karte Jugoslavije, ki je potekala trideset let. V letih od 1979 do 1997 je na naravoslovno-tehniški fakulteti predaval regionalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje, na filozofski fakulteti pa kot redni profesor geologijo.
Poleg strogo znanstvenega in strokovnega dela je skrbel tudi za popularizacijo geologije v javnosti. Bil je pobudnik za ustanovitev srednje geološke šole, avtor slovenske geološke magistrale in urednik publikacije “Geologija”. Za svoje znanstvene dosežke je leta 2003 prejel medaljo Marka Vincenca Lipolda, najvišje priznanje za življenjsko delo, ki ga podeljuje Geološki zavod Slovenije. Stanko Buser je bil tudi poslanec družbeno-političnega zbora v skupščini Republike Slovenije, v letih od 1998 do 2002 pa slovenski veleposlanik v Švici. Rodil se je na današnji dan leta 1932 v kraju Bóletina v okolici Šentjurja.
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov