Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kulturni in narodnogospodarski prosvetitelj MATIJA AHÁCEL je izdal prvo slovensko posvetno pesmarico z notami, ob tem pa je kot profesor matematike, prirodopisa in kmetijstva na gimnaziji in liceju v Celovcu z vsemi močmi deloval tudi za gospodarski in narodni preporod koroških Slovencev. V pesmarici, ki je izšla leta 1833 z naslovom “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane”, je objavil več napitnic, sestavljenih v ljudskem duhu; priljubile so se zaradi iskrivega izraza in preproste melodije. Mnoge izmed njih, na primer “En hribček bom kupil”, “Na svetu lepše rožce ni, kot je vinska trta”, “Slovenc Slovenca vabi” in druge, so še danes pogosto na sporedu veselih omizij. Koroški narodnjak in književnik Matija Ahacel se je rodil na današnji dan leta 1779 v Gorinčicah v gornjem Rožu na Koroškem.
—–
Pisatelj, dramatik, esejist in kritik VLADIMIR BARTOL je v nasprotju s takrat prevladujočim socialnim realizmom ustvarjal slovensko različico moderne psihoanalitične in filozofske proze. Rodil se je na današnji dan leta 1903 v Trstu. Po študiju filozofije in biologije v Ljubljani se je eno leto izpopolnjeval na pariški Sorboni, nato pa je do začetka 2. svetovne vojne deloval kot svobodni književnik v Ljubljani. Njegova novelistika ima vse značilnosti feljtona oziroma ironične debatne proze, v kateri je v ospredju spopad mnenj, največkrat povezan z erotičnimi pustolovščinami.
Bartolovo najpomembnejše pripovedno delo je roman “Alamut” iz leta 1938. Ta sloni na temeljitem študiju zgodovinskih virov, filozofskih del, literarne zgodovine arabskih in srednjeveških dežel in korana. Zgodba se dogaja v 11. stoletju na Srednjem vzhodu, v Iranu, kjer pod vodstvom absolutnega ideologa ustanovijo strogo vzgajano sekto izbrancev, ki fanatično izpolnjujejo najokrutnejša teroristična dejanja. “Alamut” je preveden v petnajst jezikov. Vladimir Bartol je bil tudi plodovit literarni, gledališki in likovni poročevalec.
—–
Že od nekdaj proizvajalci avtomobilov nove modele svojih vozil prvič pokažejo na uradnih predstavitvah, ki privabijo številne potencialne kupce in še več radovednežev. Ko je tovarna Ford konec tridesetih let prejšnjega stoletja po svetu predstavljala svoj novi model ford A, so v promocijo vključili tudi Ljubljano. Novi avtomobil so ljubiteljem pokazali na današnji dan pred 90-imi leti v Zeleni dvorani hotela Union. Lepa in elegantna zeleno-modra limuzina je stala na odru, prekritem z razkošnimi preprogami. Vsi propagandni napisi na stenah dvorane so se začenjali z besedo “nov”, poleg pa so visele fotografije različnih Fordovih modelov. Cene avtomobilov so bile menda dokaj nizke in obiskovalci kar niso mogli verjeti, da res lahko dobijo tako lepo vozilo tako poceni.
Člani Fordovega zastopstva so gostom iz trgovskih in državnih krogov z veseljem razkazovali novi izdelek in jim pojasnjevali podrobnosti, če pa je koga ogledovanje preveč utrudilo, so mu ponudili še prigrizek. Novi Fordov avto je bil v Ljubljani na ogled kar tri dni in je poleg resnih kupcev privabil še številne radovedneže, ki niso hoteli zamuditi za tiste čase tako privlačnega dogodka.
—–
Na današnji dan leta 1961 je slovenski šport dobil svetovnega rekorderja v smučarskih skokih. Jože Šlibar je namreč na tekmovanju v Oberstdorfu skočil 141 metrov.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kulturni in narodnogospodarski prosvetitelj MATIJA AHÁCEL je izdal prvo slovensko posvetno pesmarico z notami, ob tem pa je kot profesor matematike, prirodopisa in kmetijstva na gimnaziji in liceju v Celovcu z vsemi močmi deloval tudi za gospodarski in narodni preporod koroških Slovencev. V pesmarici, ki je izšla leta 1833 z naslovom “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane”, je objavil več napitnic, sestavljenih v ljudskem duhu; priljubile so se zaradi iskrivega izraza in preproste melodije. Mnoge izmed njih, na primer “En hribček bom kupil”, “Na svetu lepše rožce ni, kot je vinska trta”, “Slovenc Slovenca vabi” in druge, so še danes pogosto na sporedu veselih omizij. Koroški narodnjak in književnik Matija Ahacel se je rodil na današnji dan leta 1779 v Gorinčicah v gornjem Rožu na Koroškem.
—–
Pisatelj, dramatik, esejist in kritik VLADIMIR BARTOL je v nasprotju s takrat prevladujočim socialnim realizmom ustvarjal slovensko različico moderne psihoanalitične in filozofske proze. Rodil se je na današnji dan leta 1903 v Trstu. Po študiju filozofije in biologije v Ljubljani se je eno leto izpopolnjeval na pariški Sorboni, nato pa je do začetka 2. svetovne vojne deloval kot svobodni književnik v Ljubljani. Njegova novelistika ima vse značilnosti feljtona oziroma ironične debatne proze, v kateri je v ospredju spopad mnenj, največkrat povezan z erotičnimi pustolovščinami.
Bartolovo najpomembnejše pripovedno delo je roman “Alamut” iz leta 1938. Ta sloni na temeljitem študiju zgodovinskih virov, filozofskih del, literarne zgodovine arabskih in srednjeveških dežel in korana. Zgodba se dogaja v 11. stoletju na Srednjem vzhodu, v Iranu, kjer pod vodstvom absolutnega ideologa ustanovijo strogo vzgajano sekto izbrancev, ki fanatično izpolnjujejo najokrutnejša teroristična dejanja. “Alamut” je preveden v petnajst jezikov. Vladimir Bartol je bil tudi plodovit literarni, gledališki in likovni poročevalec.
—–
Že od nekdaj proizvajalci avtomobilov nove modele svojih vozil prvič pokažejo na uradnih predstavitvah, ki privabijo številne potencialne kupce in še več radovednežev. Ko je tovarna Ford konec tridesetih let prejšnjega stoletja po svetu predstavljala svoj novi model ford A, so v promocijo vključili tudi Ljubljano. Novi avtomobil so ljubiteljem pokazali na današnji dan pred 90-imi leti v Zeleni dvorani hotela Union. Lepa in elegantna zeleno-modra limuzina je stala na odru, prekritem z razkošnimi preprogami. Vsi propagandni napisi na stenah dvorane so se začenjali z besedo “nov”, poleg pa so visele fotografije različnih Fordovih modelov. Cene avtomobilov so bile menda dokaj nizke in obiskovalci kar niso mogli verjeti, da res lahko dobijo tako lepo vozilo tako poceni.
Člani Fordovega zastopstva so gostom iz trgovskih in državnih krogov z veseljem razkazovali novi izdelek in jim pojasnjevali podrobnosti, če pa je koga ogledovanje preveč utrudilo, so mu ponudili še prigrizek. Novi Fordov avto je bil v Ljubljani na ogled kar tri dni in je poleg resnih kupcev privabil še številne radovedneže, ki niso hoteli zamuditi za tiste čase tako privlačnega dogodka.
—–
Na današnji dan leta 1961 je slovenski šport dobil svetovnega rekorderja v smučarskih skokih. Jože Šlibar je namreč na tekmovanju v Oberstdorfu skočil 141 metrov.
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov