Šišenski hrib in današnji park Tivoli sta že od nekdaj priljubljena kraja Ljubljančanov za oddih ali sprehode. To so spoznali že v 16. stoletju, ko so ob robu parka postavili zidani dvor, predhodnika sedanjega Cekinovega gradu. Na današnji dan leta 1601 so poslopje in zemljišče okoli njega kupili jezuiti, po razpustu njihovega reda pa je dvorec postal last ljubljanskega škofa in nato deželnih stanov. Pred njim je bil urejen eden najlepših vrtov oziroma parkov v Ljubljani. Sedanji baročni dvorec je kot nadstropno paviljonsko stavbo na robu parka dal v prvi polovici 18. stoletja postaviti grof Leopold Karel Lamberg.

Dvorec krasijo s pilastri poudarjene fasade ter polkrožno zaključeni portali na pročelju, izjemno lepa pa je baročno poslikana dvorana v nadstropju. Dvorec je prvotno nosil ime po Lambergu, po smrti njegovega sina pa se je vdova omožila z avstrijskim konjeniškim kapetanom Lovrom Szőgenyjem. Ljubljančani so madžarsko ime lastnika malce priredili in dvorec poimenovali Cekinov grad. Med poznejšimi lastniki je bil do konca druge svetovne vojne tudi Peter Kozler, avtor znamenitega zemljevida Slovenske dežele in pokrajin iz leta 1861 in soustanovitelj “Pivovarne bratov Kozler”, predhodnice današnje Pivovarne Union. Danes je v Cekinovem gradu v parku Tivoli Muzej novejše zgodovine.

—–

Zdravnik  JULIJ  SAJE  je študiral v Ljubljani, Zagrebu in Gradcu; tam je leta 1934 diplomiral. Delal je v ljubljanski in mariborski bolnišnici ter v Velenju. V začetku nemške okupacije je bil zaprt in konfiniran v Srbijo, a je pobegnil in se priključil narodnoosvobodilnemu gibanju v Novem mestu. Leta 1943 je odšel v Levstikovo brigado in postal njen prvi sanitetni referent, pozneje pa je bil do konca vojne partizanski zdravnik v bolnišnici na Pohorju. Julij Saje se je rodil na današnji dan leta 1906 v Šmihelu pri Novem mestu.

—–

Zborovodja  MILKO  ŠKOBERNE  se je rodil na današnji dan leta 1910 na Jesenicah. Kot diplomirani romanist je na ljubljanskem konservatoriju študiral še petje, zborovodsko pa se je usposobil pri Francetu Maroltu v Akademskem pevskem zboru. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil dirigent v partizanski kulturno-umetniški skupini v Bosanski krajini. Po letu 1945 je bil med drugim vodja komornega zbora Radia Ljubljana, v letih od 1959 do 65 pa glavni urednik glasbenega programa ljubljanskega radia. Milko Škoberne je vodil tudi več ljubitejskih zborov na Gorenjskem in pisal priredbe ljudskih pesmi.

—–

Po hudih porazih na evropskih bojiščih je moral francoski cesar in vojskovodja Napoleon I. leta 1814 odstopiti in oditi v internacijo na otok Elbo. Toda Buonaparte ni odnehal in je na današnji dan leta 1815 v spremstvu svoje garde  zapustil Elbo  in se izkrcal blizu Cannesa.

Med zmagovitim pohodom proti Parizu so se mu druga za drugo priključile vse čete takratnega kralja Ludvika XVIII. Napoleonovo vračanje je z velikimi naslovi svojih uvodnikov najbolje opisal pariški časopis Monitor.

9. marec  “Korziška pošast je pobegnila z Elbe”.  

12. marec: “Prikazen se je privlekla do Grenobla”. 

13. marec: “Tiran je že v Lyonu in izvaja teror”.  

18. marec: “Uzurpator se približuje prestolnici”.  

20. marec: “Napoleon bo jutri opoldne prispel pred mestno obzidje”.  

21. marec:  “Imperator je že v Fontainbleauju”. 

22. marec: “Sinoči je Njegovo cesarsko veličanstvo vkorakalo v Pariz”.  

Po stotih dneh svoje druge vladavine pa je bil Napoleon I. premagan pri Waterlooju in interniran na otok Sveta Helena, kjer je 16 let pozneje tudi umrl.