Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šolnik in filolog BLAŽ KUMERDEJ se je vse od splošne vpeljave osnovnošolskega izobraževanja v Avstriji zavzeto ukvarjal z organizacijo šolstva na Kranjskem. Rodil se je na današnji dan pred 280-imi leti v Zagoricah na Bledu. Leta 1773 je na Dunaju končal pravne študije in bil že istega leta imenovan za ravnatelja ljubljanske normalke in to ostal do smrti. Leta 1772 je cesarici Mariji Tereziji poslal predlog za ustanovitev šole, ki naj bi jo obiskovali vsi otroci, ne glede na spol in stanovsko pripadnost. Nove šole ni utemeljeval z oblastem všečno državljansko vzgojo, ampak z njenim prispevkom h gospodarskemu in kulturnemu napredku ljudstva.
Ta predlog je cerkvena in posvetna fevdalna gospoda na Kranjskem odločno zavrnila. Ker pa je bila takrat zamisel o osnovnih šolah v Avstriji zelo aktualna, je bila kljub takemu nasprotovanju s “Splošno šolsko naredbo” leta 1774 osnovna šola uzakonjena. Kumerdej je bil v priznanje za pobudo postavljen za ravnatelja ljubljanske realke. S tiho privolitvijo dvorne pisarne je uveljavljal načelo, da je za učiteljske kandidate na Kranjskem nujno znanje slovenščine, ne pa tudi nemščine. Odtlej si je prizadeval za ustanavljanje čim več slovenskih osnovnih šol in za strokovno izpopolnjevanje učiteljev. Blaž Kumerdej je tudi prevedel in priredil nekaj osnovnošolskih beril iz nemščine.
—–
Ustanovni občni zbor “Slovenskega planinskega drušva” je potekal na današnji dan leta 1893. Pobudo za ustanovitev so dali “piparji”, prva organizirana skupina slovenskih planincev, ki je nastala leto prej. Med drugim so hoteli zaustaviti tudi močan nemški vpliv v gorništvu pri nas. V prizadevanju za ohranjanje slovenske podobe slovenskih gora je društvo začelo ustanavljati podružnice, načrtovalo zidavo slovenskih planinskih koč ter označevalo in zavarovalo planinske poti. Že dve leti po ustanovitvi je začelo izdajati “Planinski vestnik” in leta 1912 ustanovilo prvo postajo gorske reševalne službe. 1948. leta je bila kot naslednica Slovenskega planinskega društva ustanovljena Planinska zveza Slovenije.
—–
Klasični filolog in prevajalec ALBIN VILHAR je študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in na Dunaju ter leta 1924 v Ljubljani promoviral. Bil je gimnazijski profesor v Novem mestu, Zaječarju, Sremskih Karlovcih in od leta 1940 v Beogradu. Tam je napisal več učbenikov za pouk latinščine, več slovarjev, sestavil zbirko latinskih pregovorov in izrekov, predvsem pa se je v srbski literaturi uveljavil kot prevajalec iz nemščine, angleščine, italijanščine ter grščine in latinščine. V slovenščini je leta 1931 objavil knjigo “Órfej in orfizem”. Albin Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1902 v Postojni.
Operna pevka VILMA BUKOVEC je petje študirala pri Adu Darianu v Ljubljani. Leta 1944 je bila angažirana v ljubljanski Operi in se iz članice opernega zbora kmalu razvila v solistko ter v prvih desetletjih po vojni postala vodilna sopranistka opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Z veliko pevsko kulturo in pristnim odrskim žarom je pela številne lirične in dramatične vloge standardnega repertoarja. Največ uspeha je imela s stvaritvami Marinke v Smetanovi Prodani nevesti, Tosce v istoimenski Puccinijevi operi, Čo-Čo-San v Puccinijevi Madame Butterflay, Aide v istoimenski Verdijevi operi ter Minke v Foersterjevem Gorenjskem slavčku. Gostovala je v večini evropski držav ter v Egiptu in na Kitajskem.
Sopranistka Vilma Bukovec je dvakrat prejela Prešernovo nagrado, enkrat Betettovo in leta 2000 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Rodila se je na današnji dan leta 1920 v Trebnjem.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Šolnik in filolog BLAŽ KUMERDEJ se je vse od splošne vpeljave osnovnošolskega izobraževanja v Avstriji zavzeto ukvarjal z organizacijo šolstva na Kranjskem. Rodil se je na današnji dan pred 280-imi leti v Zagoricah na Bledu. Leta 1773 je na Dunaju končal pravne študije in bil že istega leta imenovan za ravnatelja ljubljanske normalke in to ostal do smrti. Leta 1772 je cesarici Mariji Tereziji poslal predlog za ustanovitev šole, ki naj bi jo obiskovali vsi otroci, ne glede na spol in stanovsko pripadnost. Nove šole ni utemeljeval z oblastem všečno državljansko vzgojo, ampak z njenim prispevkom h gospodarskemu in kulturnemu napredku ljudstva.
Ta predlog je cerkvena in posvetna fevdalna gospoda na Kranjskem odločno zavrnila. Ker pa je bila takrat zamisel o osnovnih šolah v Avstriji zelo aktualna, je bila kljub takemu nasprotovanju s “Splošno šolsko naredbo” leta 1774 osnovna šola uzakonjena. Kumerdej je bil v priznanje za pobudo postavljen za ravnatelja ljubljanske realke. S tiho privolitvijo dvorne pisarne je uveljavljal načelo, da je za učiteljske kandidate na Kranjskem nujno znanje slovenščine, ne pa tudi nemščine. Odtlej si je prizadeval za ustanavljanje čim več slovenskih osnovnih šol in za strokovno izpopolnjevanje učiteljev. Blaž Kumerdej je tudi prevedel in priredil nekaj osnovnošolskih beril iz nemščine.
—–
Ustanovni občni zbor “Slovenskega planinskega drušva” je potekal na današnji dan leta 1893. Pobudo za ustanovitev so dali “piparji”, prva organizirana skupina slovenskih planincev, ki je nastala leto prej. Med drugim so hoteli zaustaviti tudi močan nemški vpliv v gorništvu pri nas. V prizadevanju za ohranjanje slovenske podobe slovenskih gora je društvo začelo ustanavljati podružnice, načrtovalo zidavo slovenskih planinskih koč ter označevalo in zavarovalo planinske poti. Že dve leti po ustanovitvi je začelo izdajati “Planinski vestnik” in leta 1912 ustanovilo prvo postajo gorske reševalne službe. 1948. leta je bila kot naslednica Slovenskega planinskega društva ustanovljena Planinska zveza Slovenije.
—–
Klasični filolog in prevajalec ALBIN VILHAR je študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in na Dunaju ter leta 1924 v Ljubljani promoviral. Bil je gimnazijski profesor v Novem mestu, Zaječarju, Sremskih Karlovcih in od leta 1940 v Beogradu. Tam je napisal več učbenikov za pouk latinščine, več slovarjev, sestavil zbirko latinskih pregovorov in izrekov, predvsem pa se je v srbski literaturi uveljavil kot prevajalec iz nemščine, angleščine, italijanščine ter grščine in latinščine. V slovenščini je leta 1931 objavil knjigo “Órfej in orfizem”. Albin Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1902 v Postojni.
Operna pevka VILMA BUKOVEC je petje študirala pri Adu Darianu v Ljubljani. Leta 1944 je bila angažirana v ljubljanski Operi in se iz članice opernega zbora kmalu razvila v solistko ter v prvih desetletjih po vojni postala vodilna sopranistka opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Z veliko pevsko kulturo in pristnim odrskim žarom je pela številne lirične in dramatične vloge standardnega repertoarja. Največ uspeha je imela s stvaritvami Marinke v Smetanovi Prodani nevesti, Tosce v istoimenski Puccinijevi operi, Čo-Čo-San v Puccinijevi Madame Butterflay, Aide v istoimenski Verdijevi operi ter Minke v Foersterjevem Gorenjskem slavčku. Gostovala je v večini evropski držav ter v Egiptu in na Kitajskem.
Sopranistka Vilma Bukovec je dvakrat prejela Prešernovo nagrado, enkrat Betettovo in leta 2000 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Rodila se je na današnji dan leta 1920 v Trebnjem.
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov