Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JOSIP TOMINŠEK je v Gradcu študiral slavistiko, klasično filologijo, primerjalno jezikoslovje, pedagogiko in arheologijo, obiskoval pa je tudi dveletni tečaj za telovadne učitelje. Leta 1898 je promoviral z disertacijo o starogrškem komično-parodičnem kratkem epu “Vojna med žabami in mišmi”. Najprej je poučeval na gimnazijah v Mariboru in Ljubljani, leta 1912 pa je postal član deželnega šolskega sveta in nadzornik za telovadbo v slovenskih in italijanskih šolah.
Med drugim je napisal latinsko slovnico, leta 1908 prvo grško slovnico v slovenščini ter več člankov o pouku klasičnih jezikov. Bil je tudi tajnik deželnega odbora za zbiranje ljudskih pesmi vseh narodov avstro-ogrske monarhije, v letih od 1908 do 1944 pa je urejal “Planinski vestnik”. Jezikoslovec, literarni zgodovinar in planinec Josip Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1872 v Bočni pri Mozirju.
—–
Teolog in filozof JANEZ JANŽEKOVIČ se je rodil na današnji dan leta 1901 v Zagojíčih pri Ptuju. Od leta 1933 do 38 je bil docent za krščansko filozofijo na bogoslovnem učiteljišču v Mariboru, nato pa do leta 1974 redni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. Preučeval je predvsem filozofska vprašanja, zlasti spoznavoslovna in etična. Izčrpno je obdelal misli nekaterih domačih in tujih filozofov ter izrekel jasno sodbo o pogubnih nazorih nacizma in opozoril na njegovo nevarnost. Po letu 1945 je bil Janez Janžekovič med prvimi, ki so začeli dialog z drugače mislečimi in povedal, da je socializem tisti družbeni red, ki je doslej najbližji krščanstvu.
—–
Pravnik ter raziskovalec zgodovine kulture in znanosti VLADIMIR MURKO se je po doktoratu na ljubljanski pravni fakulteti zaposlil v bančništvu, pozneje pa se je posvetil profesuri. Med drugim znanstveno preučeval javne finance, raziskoval zgodovino denarništva na Slovenskem, gospodarsko problematiko Krasa in vprašanja zamejskih Slovencev. Zato velja za enega najpomembnejših in vsestranskih zgodovinarjev znanosti na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Gradcu.
—–
Botanik TONE WRABER je diplomiral v Ljubljani, leta 1972 pa doktoriral na univerzi v Trstu. Izpopolnjeval se je na Mednarodni postaji za sredozemsko in alpsko geobotaniko v Montpellieru ter na botaničnem inštitutu tržaške univerze. V Prirodoslovnem muzeju Slovenije je bil kustos za botaniko in med drugim skrbel za botanični vrt Julijana v Trenti. Njegove raziskave vegetacije v subalpinskem in alpinskem pasu Julijskih Alp so bistveno obogatile védenje o takrat še slabo poznanem rastju nad zgornjo gozdno mejo. Območje njegovega raziskovanja so bile vse slovenske pokrajine, vključno z zamejstvom ter z Dinarskim in drugimi balkanskimi gorstvi.
Udeležil se je tretje in četrte jugoslovanske himalajske odprave in sodeloval pri raziskovanju lesnih rastlin v Centralnoafriški republiki; nabrano gradivo je obdelal v botaničnih ustanovah v Londonu. Napisal je štiri samostojna dela ter približno 400 znanstvenih in poljudnoznanstvenih člankov, zlasti za revijo Proteus, ki jo je sedem let tudi urejal, in Planinski vestnik. Za svoje raziskovalno delo je prejel Jesenkovo nagrado. Od leta 1990 je bil Tone Wraber redni profesor za sistematsko botaniko in fitocenologijo na biotehniški fakulteti. Rodil se je na današnji dan pred 80-imi leti v Ljubljani.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JOSIP TOMINŠEK je v Gradcu študiral slavistiko, klasično filologijo, primerjalno jezikoslovje, pedagogiko in arheologijo, obiskoval pa je tudi dveletni tečaj za telovadne učitelje. Leta 1898 je promoviral z disertacijo o starogrškem komično-parodičnem kratkem epu “Vojna med žabami in mišmi”. Najprej je poučeval na gimnazijah v Mariboru in Ljubljani, leta 1912 pa je postal član deželnega šolskega sveta in nadzornik za telovadbo v slovenskih in italijanskih šolah.
Med drugim je napisal latinsko slovnico, leta 1908 prvo grško slovnico v slovenščini ter več člankov o pouku klasičnih jezikov. Bil je tudi tajnik deželnega odbora za zbiranje ljudskih pesmi vseh narodov avstro-ogrske monarhije, v letih od 1908 do 1944 pa je urejal “Planinski vestnik”. Jezikoslovec, literarni zgodovinar in planinec Josip Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1872 v Bočni pri Mozirju.
—–
Teolog in filozof JANEZ JANŽEKOVIČ se je rodil na današnji dan leta 1901 v Zagojíčih pri Ptuju. Od leta 1933 do 38 je bil docent za krščansko filozofijo na bogoslovnem učiteljišču v Mariboru, nato pa do leta 1974 redni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. Preučeval je predvsem filozofska vprašanja, zlasti spoznavoslovna in etična. Izčrpno je obdelal misli nekaterih domačih in tujih filozofov ter izrekel jasno sodbo o pogubnih nazorih nacizma in opozoril na njegovo nevarnost. Po letu 1945 je bil Janez Janžekovič med prvimi, ki so začeli dialog z drugače mislečimi in povedal, da je socializem tisti družbeni red, ki je doslej najbližji krščanstvu.
—–
Pravnik ter raziskovalec zgodovine kulture in znanosti VLADIMIR MURKO se je po doktoratu na ljubljanski pravni fakulteti zaposlil v bančništvu, pozneje pa se je posvetil profesuri. Med drugim znanstveno preučeval javne finance, raziskoval zgodovino denarništva na Slovenskem, gospodarsko problematiko Krasa in vprašanja zamejskih Slovencev. Zato velja za enega najpomembnejših in vsestranskih zgodovinarjev znanosti na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Gradcu.
—–
Botanik TONE WRABER je diplomiral v Ljubljani, leta 1972 pa doktoriral na univerzi v Trstu. Izpopolnjeval se je na Mednarodni postaji za sredozemsko in alpsko geobotaniko v Montpellieru ter na botaničnem inštitutu tržaške univerze. V Prirodoslovnem muzeju Slovenije je bil kustos za botaniko in med drugim skrbel za botanični vrt Julijana v Trenti. Njegove raziskave vegetacije v subalpinskem in alpinskem pasu Julijskih Alp so bistveno obogatile védenje o takrat še slabo poznanem rastju nad zgornjo gozdno mejo. Območje njegovega raziskovanja so bile vse slovenske pokrajine, vključno z zamejstvom ter z Dinarskim in drugimi balkanskimi gorstvi.
Udeležil se je tretje in četrte jugoslovanske himalajske odprave in sodeloval pri raziskovanju lesnih rastlin v Centralnoafriški republiki; nabrano gradivo je obdelal v botaničnih ustanovah v Londonu. Napisal je štiri samostojna dela ter približno 400 znanstvenih in poljudnoznanstvenih člankov, zlasti za revijo Proteus, ki jo je sedem let tudi urejal, in Planinski vestnik. Za svoje raziskovalno delo je prejel Jesenkovo nagrado. Od leta 1990 je bil Tone Wraber redni profesor za sistematsko botaniko in fitocenologijo na biotehniški fakulteti. Rodil se je na današnji dan pred 80-imi leti v Ljubljani.
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov