Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JOSIP TOMINŠEK je v Gradcu študiral slavistiko, klasično filologijo, primerjalno jezikoslovje, pedagogiko in arheologijo, obiskoval pa je tudi dveletni tečaj za telovadne učitelje. Leta 1898 je promoviral z disertacijo o starogrškem komično-parodičnem kratkem epu “Vojna med žabami in mišmi”. Najprej je poučeval na gimnazijah v Mariboru in Ljubljani, leta 1912 pa je postal član deželnega šolskega sveta in nadzornik za telovadbo v slovenskih in italijanskih šolah.
Med drugim je napisal latinsko slovnico, leta 1908 prvo grško slovnico v slovenščini ter več člankov o pouku klasičnih jezikov. Bil je tudi tajnik deželnega odbora za zbiranje ljudskih pesmi vseh narodov avstro-ogrske monarhije, v letih od 1908 do 1944 pa je urejal “Planinski vestnik”. Jezikoslovec, literarni zgodovinar in planinec Josip Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1872 v Bočni pri Mozirju.
—–
Teolog in filozof JANEZ JANŽEKOVIČ se je rodil na današnji dan leta 1901 v Zagojíčih pri Ptuju. Od leta 1933 do 38 je bil docent za krščansko filozofijo na bogoslovnem učiteljišču v Mariboru, nato pa do leta 1974 redni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. Preučeval je predvsem filozofska vprašanja, zlasti spoznavoslovna in etična. Izčrpno je obdelal misli nekaterih domačih in tujih filozofov ter izrekel jasno sodbo o pogubnih nazorih nacizma in opozoril na njegovo nevarnost. Po letu 1945 je bil Janez Janžekovič med prvimi, ki so začeli dialog z drugače mislečimi in povedal, da je socializem tisti družbeni red, ki je doslej najbližji krščanstvu.
—–
Pravnik ter raziskovalec zgodovine kulture in znanosti VLADIMIR MURKO se je po doktoratu na ljubljanski pravni fakulteti zaposlil v bančništvu, pozneje pa se je posvetil profesuri. Med drugim znanstveno preučeval javne finance, raziskoval zgodovino denarništva na Slovenskem, gospodarsko problematiko Krasa in vprašanja zamejskih Slovencev. Zato velja za enega najpomembnejših in vsestranskih zgodovinarjev znanosti na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Gradcu.
—–
Botanik TONE WRABER je diplomiral v Ljubljani, leta 1972 pa doktoriral na univerzi v Trstu. Izpopolnjeval se je na Mednarodni postaji za sredozemsko in alpsko geobotaniko v Montpellieru ter na botaničnem inštitutu tržaške univerze. V Prirodoslovnem muzeju Slovenije je bil kustos za botaniko in med drugim skrbel za botanični vrt Julijana v Trenti. Njegove raziskave vegetacije v subalpinskem in alpinskem pasu Julijskih Alp so bistveno obogatile védenje o takrat še slabo poznanem rastju nad zgornjo gozdno mejo. Območje njegovega raziskovanja so bile vse slovenske pokrajine, vključno z zamejstvom ter z Dinarskim in drugimi balkanskimi gorstvi.
Udeležil se je tretje in četrte jugoslovanske himalajske odprave in sodeloval pri raziskovanju lesnih rastlin v Centralnoafriški republiki; nabrano gradivo je obdelal v botaničnih ustanovah v Londonu. Napisal je štiri samostojna dela ter približno 400 znanstvenih in poljudnoznanstvenih člankov, zlasti za revijo Proteus, ki jo je sedem let tudi urejal, in Planinski vestnik. Za svoje raziskovalno delo je prejel Jesenkovo nagrado. Od leta 1990 je bil Tone Wraber redni profesor za sistematsko botaniko in fitocenologijo na biotehniški fakulteti. Rodil se je na današnji dan pred 80-imi leti v Ljubljani.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JOSIP TOMINŠEK je v Gradcu študiral slavistiko, klasično filologijo, primerjalno jezikoslovje, pedagogiko in arheologijo, obiskoval pa je tudi dveletni tečaj za telovadne učitelje. Leta 1898 je promoviral z disertacijo o starogrškem komično-parodičnem kratkem epu “Vojna med žabami in mišmi”. Najprej je poučeval na gimnazijah v Mariboru in Ljubljani, leta 1912 pa je postal član deželnega šolskega sveta in nadzornik za telovadbo v slovenskih in italijanskih šolah.
Med drugim je napisal latinsko slovnico, leta 1908 prvo grško slovnico v slovenščini ter več člankov o pouku klasičnih jezikov. Bil je tudi tajnik deželnega odbora za zbiranje ljudskih pesmi vseh narodov avstro-ogrske monarhije, v letih od 1908 do 1944 pa je urejal “Planinski vestnik”. Jezikoslovec, literarni zgodovinar in planinec Josip Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1872 v Bočni pri Mozirju.
—–
Teolog in filozof JANEZ JANŽEKOVIČ se je rodil na današnji dan leta 1901 v Zagojíčih pri Ptuju. Od leta 1933 do 38 je bil docent za krščansko filozofijo na bogoslovnem učiteljišču v Mariboru, nato pa do leta 1974 redni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. Preučeval je predvsem filozofska vprašanja, zlasti spoznavoslovna in etična. Izčrpno je obdelal misli nekaterih domačih in tujih filozofov ter izrekel jasno sodbo o pogubnih nazorih nacizma in opozoril na njegovo nevarnost. Po letu 1945 je bil Janez Janžekovič med prvimi, ki so začeli dialog z drugače mislečimi in povedal, da je socializem tisti družbeni red, ki je doslej najbližji krščanstvu.
—–
Pravnik ter raziskovalec zgodovine kulture in znanosti VLADIMIR MURKO se je po doktoratu na ljubljanski pravni fakulteti zaposlil v bančništvu, pozneje pa se je posvetil profesuri. Med drugim znanstveno preučeval javne finance, raziskoval zgodovino denarništva na Slovenskem, gospodarsko problematiko Krasa in vprašanja zamejskih Slovencev. Zato velja za enega najpomembnejših in vsestranskih zgodovinarjev znanosti na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Gradcu.
—–
Botanik TONE WRABER je diplomiral v Ljubljani, leta 1972 pa doktoriral na univerzi v Trstu. Izpopolnjeval se je na Mednarodni postaji za sredozemsko in alpsko geobotaniko v Montpellieru ter na botaničnem inštitutu tržaške univerze. V Prirodoslovnem muzeju Slovenije je bil kustos za botaniko in med drugim skrbel za botanični vrt Julijana v Trenti. Njegove raziskave vegetacije v subalpinskem in alpinskem pasu Julijskih Alp so bistveno obogatile védenje o takrat še slabo poznanem rastju nad zgornjo gozdno mejo. Območje njegovega raziskovanja so bile vse slovenske pokrajine, vključno z zamejstvom ter z Dinarskim in drugimi balkanskimi gorstvi.
Udeležil se je tretje in četrte jugoslovanske himalajske odprave in sodeloval pri raziskovanju lesnih rastlin v Centralnoafriški republiki; nabrano gradivo je obdelal v botaničnih ustanovah v Londonu. Napisal je štiri samostojna dela ter približno 400 znanstvenih in poljudnoznanstvenih člankov, zlasti za revijo Proteus, ki jo je sedem let tudi urejal, in Planinski vestnik. Za svoje raziskovalno delo je prejel Jesenkovo nagrado. Od leta 1990 je bil Tone Wraber redni profesor za sistematsko botaniko in fitocenologijo na biotehniški fakulteti. Rodil se je na današnji dan pred 80-imi leti v Ljubljani.
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov