Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 16. stoletju so mezdni delavci v idrijskem rudniku delali po osem ur na dan, nekaj v jami, nekaj zunaj nje. Tistim, ki so delali v jamah v posebno težkih razmerah, so podjetniki delovni čas tudi skrajšali. Na današnji dan leta 1564 je vodstvo rudnika objavilo odlok o delu črpalcev vode. Po njem so lahko takšne delavce v poletnem času zaradi slabega zraka v jamah zamenjali tudi pred potekom običajne izmene.
Sicer pa so bili sobotni popoldnevi in nedelje dela prosti dnevi in tudi na nekatere praznike je delo počivalo. Če sta bila v istem tednu dva praznika, je bil eden plačan kot delovni dan, na drugega pa je moral delavec delati po običajnem razporedu. Tako rudarji zaradi številnih praznikov, ki jih je v tistem času predpisoval cerkveni koledar, niso bili prikrajšani pri zaslužku.
—–
Na današnji dan leta 1694 se je v kraju Berbenno di Valtellina v Italiji rodil podjetnik in zemljiški posestnik MICHELANGELO ZOIS. V Ljubljano je prišel verjetno prek Trsta in se zaposlil pri veletrgovcu Petru Antonu Codelliju. Pozneje je ustanovil trgovsko družbo, okoli leta 1727 pridobil v Ljubljani meščanstvo in kupil več hiš. Po bratu je prevzel trgovino v Benetkah in jo razširil v nemške dežele, Švico in Malo Azijo ter ustanovil še tretjo trgovsko družbo, v katero je vključil tudi sina Žigo Zoisa. Kupil je rudne jame, kopišča in večino fužin na Gorenjskem in si tako pridobil monopolni položaj pri prodaji železa v Italiji. Zaradi izjemne poslovne uspešnosti sta mu bila podeljena dedno plemstvo in baronat. Michelangelo Zois je opravljal tudi najuglednejše funkcije v trgovskih združenjih, njegove nasvete pa so upoštevali celo na dunajskem dvoru.
—–
Časnikar in politik ENGELBERT BESEDNJAK – leta 1920 je na Dunaju doktoriral iz prava – se je ukvarjal z urednikovanjem v nekaterih zamejskih časopisih za Slovence ter Istrane, med drugim je bil glavni urednik tržaške “Edinosti”. Kot slovenski poslanec v rimskem parlamentu (vanj je bil izvoljen 1924. leta) se je zavzemal predvsem za narodnostne in gospodarske pravice manjšine, zlasti za pouk v maternem jeziku. Za to je osebno posredoval pri italijanskem diktatorju Benitu Mussoliniju. Terjal je tudi zaščito vseh evropskih narodnih manjšin. Takšna politika naj bi po njegovem temeljila na trdni narodnostni zavesti in krepila dobre odnose z matično domovino. Engelbert Besednjak se je rodil na današnji dan leta 1894 v Trstu.
—–
Literarni zgodovinar JOŽE POGAČNIK je leta 1963 v Zagrebu doktoriral z disertacijo o Josipu Stritarju. Pozneje je bil redni profesor na filozofski fakulteti v Novem Sadu in od leta 1992 na pedagoški fakulteti v Mariboru. Njegovo poglavitno delovno področje je bila slovenska literarna zgodovina, ukvarjal pa se je tudi s primerjalnimi vprašanji, predvsem z odnosi med južnoslovanskimi književnostmi, s teorijo literature in kulture ter z razvojem slavistike.
Kot samostojno raziskovalno smer je razvil primerjalno jugoslavistiko ter ji izdelal temeljna načela in metodologijo. Pogosto je predaval v tujini in v tujih jezikih tudi precej objavljal.. Med bivanjem zunaj Slovenije je vzpostavljal obojestranske literarne in kulturne zveze ter širil poznavanje slovenske litrerature v tujini. Njegov najpomembnejši dosežek na tem področju je Antologija slovenske književnosti v 30-ih knjigah, ki jo je izdala Matica srpska v Novem Sadu. Literarni zgodovinar Jože Pogačnik se je rodil na današnji dan leta 1933 v Kovôrju pri Tržiču.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V 16. stoletju so mezdni delavci v idrijskem rudniku delali po osem ur na dan, nekaj v jami, nekaj zunaj nje. Tistim, ki so delali v jamah v posebno težkih razmerah, so podjetniki delovni čas tudi skrajšali. Na današnji dan leta 1564 je vodstvo rudnika objavilo odlok o delu črpalcev vode. Po njem so lahko takšne delavce v poletnem času zaradi slabega zraka v jamah zamenjali tudi pred potekom običajne izmene.
Sicer pa so bili sobotni popoldnevi in nedelje dela prosti dnevi in tudi na nekatere praznike je delo počivalo. Če sta bila v istem tednu dva praznika, je bil eden plačan kot delovni dan, na drugega pa je moral delavec delati po običajnem razporedu. Tako rudarji zaradi številnih praznikov, ki jih je v tistem času predpisoval cerkveni koledar, niso bili prikrajšani pri zaslužku.
—–
Na današnji dan leta 1694 se je v kraju Berbenno di Valtellina v Italiji rodil podjetnik in zemljiški posestnik MICHELANGELO ZOIS. V Ljubljano je prišel verjetno prek Trsta in se zaposlil pri veletrgovcu Petru Antonu Codelliju. Pozneje je ustanovil trgovsko družbo, okoli leta 1727 pridobil v Ljubljani meščanstvo in kupil več hiš. Po bratu je prevzel trgovino v Benetkah in jo razširil v nemške dežele, Švico in Malo Azijo ter ustanovil še tretjo trgovsko družbo, v katero je vključil tudi sina Žigo Zoisa. Kupil je rudne jame, kopišča in večino fužin na Gorenjskem in si tako pridobil monopolni položaj pri prodaji železa v Italiji. Zaradi izjemne poslovne uspešnosti sta mu bila podeljena dedno plemstvo in baronat. Michelangelo Zois je opravljal tudi najuglednejše funkcije v trgovskih združenjih, njegove nasvete pa so upoštevali celo na dunajskem dvoru.
—–
Časnikar in politik ENGELBERT BESEDNJAK – leta 1920 je na Dunaju doktoriral iz prava – se je ukvarjal z urednikovanjem v nekaterih zamejskih časopisih za Slovence ter Istrane, med drugim je bil glavni urednik tržaške “Edinosti”. Kot slovenski poslanec v rimskem parlamentu (vanj je bil izvoljen 1924. leta) se je zavzemal predvsem za narodnostne in gospodarske pravice manjšine, zlasti za pouk v maternem jeziku. Za to je osebno posredoval pri italijanskem diktatorju Benitu Mussoliniju. Terjal je tudi zaščito vseh evropskih narodnih manjšin. Takšna politika naj bi po njegovem temeljila na trdni narodnostni zavesti in krepila dobre odnose z matično domovino. Engelbert Besednjak se je rodil na današnji dan leta 1894 v Trstu.
—–
Literarni zgodovinar JOŽE POGAČNIK je leta 1963 v Zagrebu doktoriral z disertacijo o Josipu Stritarju. Pozneje je bil redni profesor na filozofski fakulteti v Novem Sadu in od leta 1992 na pedagoški fakulteti v Mariboru. Njegovo poglavitno delovno področje je bila slovenska literarna zgodovina, ukvarjal pa se je tudi s primerjalnimi vprašanji, predvsem z odnosi med južnoslovanskimi književnostmi, s teorijo literature in kulture ter z razvojem slavistike.
Kot samostojno raziskovalno smer je razvil primerjalno jugoslavistiko ter ji izdelal temeljna načela in metodologijo. Pogosto je predaval v tujini in v tujih jezikih tudi precej objavljal.. Med bivanjem zunaj Slovenije je vzpostavljal obojestranske literarne in kulturne zveze ter širil poznavanje slovenske litrerature v tujini. Njegov najpomembnejši dosežek na tem področju je Antologija slovenske književnosti v 30-ih knjigah, ki jo je izdala Matica srpska v Novem Sadu. Literarni zgodovinar Jože Pogačnik se je rodil na današnji dan leta 1933 v Kovôrju pri Tržiču.
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov