Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vladavina nemškega kralja in cesarja MAKSIMILIJANA I. v zadnjih desetletjih 15. in v prvih desetletjih 16. stoletja je pomenila nov vzpon Habsburžanov, ene največjih in najstarejših vladarskih dinastij v Evropi, ter širjenje njihove posesti in oblasti. Med drugim so si pridobili različna posestva na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem, nekdanja salzburška posestva ob ogrski meji – Ptuj, Brežice in Sevnico, z dedovanjem po goriških grofih pa še ozemlja v Slovenskem Primorju. V vojni med Habsburžani in Benečani v začetku 16. stoletja je Maksimiljanova vojska osvojila tudi Tolminsko, Bovško in Gradiščansko, cesar pa je oblast razširil še na španske posesti v Evropi in v njihovih kolonijah.
Med njegovim vladanjem so se začeli razvijati osrednji državni uradi, habsburške dežele v Vzhodnih Alpah pa je razdelil v gornje- in dolnjeavstrijske. Februarja leta 1504 je izdal tudi listino, s katero je Ljubljani dovolil voliti župana, in tako je 19. julija leta 1504 najvišji mestni uradnik – župan – postal Janez plemeniti Lanthieri.
Po Maksimilijanovi smrti leta 1519 se je habsburška posest razdelila na špansko in avstrijsko vejo; špansko posest in cesarsko krono je nasledil Karel V. Španski, avstrijske dežele pa Ferdinand I. Habsburški. Meja med njima naj bi potekala tako, da bi Goriška, Trst, Reka s Krasom, Pazinska knežíja in Slovenska marka na Dolenjskem pripadle španskemu delu. Temu so se kranjski deželni stanovi odločno uprli in dosegli, da so bila ta ozemlja z novo pogodbo uvrščena v Ferdinandov, to je v habsburški del avstrijskih dednih dežel. Nemški kralj in cesar Maksimilijan I. se je rodil na današnji dan leta 1459 v Dunajskem Novem mestu.
—–
Literarni kritik in zgodovinar LINO LEGIŠA je leta 1934 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, čez štiri leta pa doktoriral s tezo o slovenski poeziji od Valentina Vodnika do Kranjske čbelice. Poučeval je na gimnazijah v Ljubljani in Celju, med drugo svetovno vojno pa je bil interniran v Padovi in Dachauu. Po vojni je delal na ministrstvu za kulturo, v leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter na Akademiji za igralsko umetnost predaval svetovno in jugoslovansko književnost.
Več let je bil sourednik revije Jezik in slovstvo, Slovenskega pravopisa iz leta 1962, Slovarja slovenskega knjižnega jezika ter urednik in soavtor Zgodovine slovenskega slovstva, za katero je napisal obsežen pregled književnosti med vojnama. V številnih člankih, esejih in kritikah, ki jih je objavljal v različnih publikacijah, je spremljal sodobno slovensko literarno ustvarjanje, še posebno pozorno delež primorskih piscev. Pripravil je tudi nekaj znanstenih izdaj starejših besedil ter uredil več pesniških izborov in antologij. Lino Legiša se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti na Škofijah pri Sežani.
—–
Književnik BENO ZUPANČIČ se je rodil na današnji dan leta 1925 v Sisku na Hrvaškem. V svojih delih je opisoval predvsem drobne vsakdanjosti iz življenja malega človeka v Ljubljani. Pripovedno prozo v tedaj prevladujočem realističnem slogu je začel objavljati po drugi svetovni vojni. Njegov najbolj znani roman “Sedmina”, ki pripoveduje o mladih ilegalcih v medvojni Ljubljani, je doživel filmsko upodobitev, prav tako tudi novela »Veselica«, po novelah »Pogreb«, »Življenje in smrt« ter »Brez naslova in junaka« pa so posneli televizijske igre. Beno Zupančič je leta 1958 dobil Prešernovo nagrado.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Vladavina nemškega kralja in cesarja MAKSIMILIJANA I. v zadnjih desetletjih 15. in v prvih desetletjih 16. stoletja je pomenila nov vzpon Habsburžanov, ene največjih in najstarejših vladarskih dinastij v Evropi, ter širjenje njihove posesti in oblasti. Med drugim so si pridobili različna posestva na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem, nekdanja salzburška posestva ob ogrski meji – Ptuj, Brežice in Sevnico, z dedovanjem po goriških grofih pa še ozemlja v Slovenskem Primorju. V vojni med Habsburžani in Benečani v začetku 16. stoletja je Maksimiljanova vojska osvojila tudi Tolminsko, Bovško in Gradiščansko, cesar pa je oblast razširil še na španske posesti v Evropi in v njihovih kolonijah.
Med njegovim vladanjem so se začeli razvijati osrednji državni uradi, habsburške dežele v Vzhodnih Alpah pa je razdelil v gornje- in dolnjeavstrijske. Februarja leta 1504 je izdal tudi listino, s katero je Ljubljani dovolil voliti župana, in tako je 19. julija leta 1504 najvišji mestni uradnik – župan – postal Janez plemeniti Lanthieri.
Po Maksimilijanovi smrti leta 1519 se je habsburška posest razdelila na špansko in avstrijsko vejo; špansko posest in cesarsko krono je nasledil Karel V. Španski, avstrijske dežele pa Ferdinand I. Habsburški. Meja med njima naj bi potekala tako, da bi Goriška, Trst, Reka s Krasom, Pazinska knežíja in Slovenska marka na Dolenjskem pripadle španskemu delu. Temu so se kranjski deželni stanovi odločno uprli in dosegli, da so bila ta ozemlja z novo pogodbo uvrščena v Ferdinandov, to je v habsburški del avstrijskih dednih dežel. Nemški kralj in cesar Maksimilijan I. se je rodil na današnji dan leta 1459 v Dunajskem Novem mestu.
—–
Literarni kritik in zgodovinar LINO LEGIŠA je leta 1934 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, čez štiri leta pa doktoriral s tezo o slovenski poeziji od Valentina Vodnika do Kranjske čbelice. Poučeval je na gimnazijah v Ljubljani in Celju, med drugo svetovno vojno pa je bil interniran v Padovi in Dachauu. Po vojni je delal na ministrstvu za kulturo, v leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter na Akademiji za igralsko umetnost predaval svetovno in jugoslovansko književnost.
Več let je bil sourednik revije Jezik in slovstvo, Slovenskega pravopisa iz leta 1962, Slovarja slovenskega knjižnega jezika ter urednik in soavtor Zgodovine slovenskega slovstva, za katero je napisal obsežen pregled književnosti med vojnama. V številnih člankih, esejih in kritikah, ki jih je objavljal v različnih publikacijah, je spremljal sodobno slovensko literarno ustvarjanje, še posebno pozorno delež primorskih piscev. Pripravil je tudi nekaj znanstenih izdaj starejših besedil ter uredil več pesniških izborov in antologij. Lino Legiša se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti na Škofijah pri Sežani.
—–
Književnik BENO ZUPANČIČ se je rodil na današnji dan leta 1925 v Sisku na Hrvaškem. V svojih delih je opisoval predvsem drobne vsakdanjosti iz življenja malega človeka v Ljubljani. Pripovedno prozo v tedaj prevladujočem realističnem slogu je začel objavljati po drugi svetovni vojni. Njegov najbolj znani roman “Sedmina”, ki pripoveduje o mladih ilegalcih v medvojni Ljubljani, je doživel filmsko upodobitev, prav tako tudi novela »Veselica«, po novelah »Pogreb«, »Življenje in smrt« ter »Brez naslova in junaka« pa so posneli televizijske igre. Beno Zupančič je leta 1958 dobil Prešernovo nagrado.
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov