Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

22.03.2018


Vladavina nemškega kralja in cesarja MAKSIMILIJANA I. v zadnjih desetletjih 15. in v prvih desetletjih 16. stoletja je pomenila nov vzpon Habsburžanov, ene največjih in najstarejših vladarskih dinastij v Evropi, ter širjenje njihove posesti in oblasti. Med drugim so si  pridobili različna posestva na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem, nekdanja salzburška posestva ob ogrski meji – Ptuj, Brežice in Sevnico, z dedovanjem po goriških grofih pa še ozemlja v Slovenskem Primorju. V vojni med Habsburžani in Benečani v začetku 16. stoletja je Maksimiljanova vojska osvojila tudi Tolminsko, Bovško in Gradiščansko, cesar pa je oblast razširil še na španske posesti v Evropi in v njihovih kolonijah.

Med njegovim vladanjem so se začeli razvijati osrednji državni uradi, habsburške dežele v Vzhodnih Alpah pa je razdelil v gornje- in dolnjeavstrijske. Februarja leta 1504 je  izdal tudi  listino, s katero je Ljubljani dovolil voliti župana, in tako je 19. julija leta 1504 najvišji mestni uradnik – župan – postal Janez plemeniti Lanthieri.

Po Maksimilijanovi smrti leta 1519 se je habsburška posest razdelila na špansko in avstrijsko vejo; špansko posest in cesarsko krono je nasledil Karel V. Španski, avstrijske dežele pa Ferdinand I. Habsburški. Meja med njima naj bi potekala tako, da bi Goriška, Trst, Reka s Krasom, Pazinska knežíja in Slovenska marka na Dolenjskem pripadle španskemu delu. Temu so se kranjski  deželni  stanovi  odločno  uprli in dosegli, da so bila ta ozemlja z novo pogodbo uvrščena v Ferdinandov, to je v habsburški del avstrijskih dednih dežel. Nemški kralj in cesar Maksimilijan I. se je rodil na današnji dan leta 1459 v Dunajskem Novem mestu.

—–

Literarni kritik in zgodovinar  LINO  LEGIŠA  je leta 1934 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, čez štiri leta pa doktoriral s tezo o slovenski poeziji od Valentina Vodnika do Kranjske čbelice. Poučeval je na gimnazijah v Ljubljani in Celju, med drugo svetovno vojno pa je bil interniran v Padovi in Dachauu. Po vojni je delal na ministrstvu za kulturo, v leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter na Akademiji za igralsko umetnost predaval svetovno in jugoslovansko književnost.

Več let je bil sourednik revije Jezik in slovstvo, Slovenskega pravopisa iz leta 1962, Slovarja slovenskega knjižnega jezika ter urednik in soavtor Zgodovine slovenskega slovstva, za katero je napisal obsežen pregled književnosti med vojnama. V številnih člankih, esejih in kritikah, ki jih je objavljal v različnih publikacijah, je spremljal sodobno slovensko literarno ustvarjanje, še posebno pozorno delež primorskih piscev. Pripravil je tudi nekaj znanstenih izdaj starejših besedil ter uredil več pesniških izborov in antologij. Lino Legiša se je rodil na današnji dan pred  110-imi leti na Škofijah pri Sežani.

—–

Književnik  BENO  ZUPANČIČ  se je rodil na današnji dan leta 1925 v Sisku na Hrvaškem. V svojih delih je opisoval predvsem  drobne vsakdanjosti iz življenja malega človeka v Ljubljani. Pripovedno prozo v tedaj prevladujočem realističnem slogu je začel objavljati po drugi svetovni vojni. Njegov najbolj znani roman  “Sedmina”, ki  pripoveduje o mladih ilegalcih v medvojni Ljubljani, je doživel filmsko upodobitev, prav tako tudi novela »Veselica«, po novelah »Pogreb«, »Življenje in smrt« ter »Brez naslova in junaka« pa so posneli televizijske igre. Beno Zupančič je leta 1958 dobil Prešernovo nagrado.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

22.03.2018


Vladavina nemškega kralja in cesarja MAKSIMILIJANA I. v zadnjih desetletjih 15. in v prvih desetletjih 16. stoletja je pomenila nov vzpon Habsburžanov, ene največjih in najstarejših vladarskih dinastij v Evropi, ter širjenje njihove posesti in oblasti. Med drugim so si  pridobili različna posestva na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem, nekdanja salzburška posestva ob ogrski meji – Ptuj, Brežice in Sevnico, z dedovanjem po goriških grofih pa še ozemlja v Slovenskem Primorju. V vojni med Habsburžani in Benečani v začetku 16. stoletja je Maksimiljanova vojska osvojila tudi Tolminsko, Bovško in Gradiščansko, cesar pa je oblast razširil še na španske posesti v Evropi in v njihovih kolonijah.

Med njegovim vladanjem so se začeli razvijati osrednji državni uradi, habsburške dežele v Vzhodnih Alpah pa je razdelil v gornje- in dolnjeavstrijske. Februarja leta 1504 je  izdal tudi  listino, s katero je Ljubljani dovolil voliti župana, in tako je 19. julija leta 1504 najvišji mestni uradnik – župan – postal Janez plemeniti Lanthieri.

Po Maksimilijanovi smrti leta 1519 se je habsburška posest razdelila na špansko in avstrijsko vejo; špansko posest in cesarsko krono je nasledil Karel V. Španski, avstrijske dežele pa Ferdinand I. Habsburški. Meja med njima naj bi potekala tako, da bi Goriška, Trst, Reka s Krasom, Pazinska knežíja in Slovenska marka na Dolenjskem pripadle španskemu delu. Temu so se kranjski  deželni  stanovi  odločno  uprli in dosegli, da so bila ta ozemlja z novo pogodbo uvrščena v Ferdinandov, to je v habsburški del avstrijskih dednih dežel. Nemški kralj in cesar Maksimilijan I. se je rodil na današnji dan leta 1459 v Dunajskem Novem mestu.

—–

Literarni kritik in zgodovinar  LINO  LEGIŠA  je leta 1934 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, čez štiri leta pa doktoriral s tezo o slovenski poeziji od Valentina Vodnika do Kranjske čbelice. Poučeval je na gimnazijah v Ljubljani in Celju, med drugo svetovno vojno pa je bil interniran v Padovi in Dachauu. Po vojni je delal na ministrstvu za kulturo, v leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter na Akademiji za igralsko umetnost predaval svetovno in jugoslovansko književnost.

Več let je bil sourednik revije Jezik in slovstvo, Slovenskega pravopisa iz leta 1962, Slovarja slovenskega knjižnega jezika ter urednik in soavtor Zgodovine slovenskega slovstva, za katero je napisal obsežen pregled književnosti med vojnama. V številnih člankih, esejih in kritikah, ki jih je objavljal v različnih publikacijah, je spremljal sodobno slovensko literarno ustvarjanje, še posebno pozorno delež primorskih piscev. Pripravil je tudi nekaj znanstenih izdaj starejših besedil ter uredil več pesniških izborov in antologij. Lino Legiša se je rodil na današnji dan pred  110-imi leti na Škofijah pri Sežani.

—–

Književnik  BENO  ZUPANČIČ  se je rodil na današnji dan leta 1925 v Sisku na Hrvaškem. V svojih delih je opisoval predvsem  drobne vsakdanjosti iz življenja malega človeka v Ljubljani. Pripovedno prozo v tedaj prevladujočem realističnem slogu je začel objavljati po drugi svetovni vojni. Njegov najbolj znani roman  “Sedmina”, ki  pripoveduje o mladih ilegalcih v medvojni Ljubljani, je doživel filmsko upodobitev, prav tako tudi novela »Veselica«, po novelah »Pogreb«, »Življenje in smrt« ter »Brez naslova in junaka« pa so posneli televizijske igre. Beno Zupančič je leta 1958 dobil Prešernovo nagrado.


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

4. julij - Karel Jeraj in pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine (1874)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

3. julij - Dan slovenskih rudarjev (1934)

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

2. julij - Francoski predlog jugoslovanske državne meje z Italijo (1946)

Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

1. julij - 100 let Alpskega varstvenega parka v dolini Triglavskih jezer

Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

30. junij - Pavla Gruden, pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani (1894)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

29. junij - Ivan Mercina, strokovnjak za zvonove in pritrkovanja (1851)

Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

28. junij - Tone Zorn, poznavalec zgodovine Slovencev onstran državne meje (1934)

Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

27. junij - Maks Samec, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti (1881)

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

26. junij - »Danes so sanje dovoljene …« (1991)

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

25. junij - Dan državnosti Republike Slovenije (1991)

O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

24. junij - Max Dvořák, učitelj naših prvih poklicnih varuhov kulturne dediščine (1874)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

23. junij - Stanko Konjedic: arhitekt na etiopskem cesarskem dvoru (1904)

Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

22. junij - zločini v tržaški Rižarni (1944)

Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

21. junij - France Marolt: utemeljitelj slovenske etnomuzikologije (1891)

Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

20. junij - Janez Gregorc: eden od pionirjev jazzovske glasbe pri nas (1934)

Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 7 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov