Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisatelj, kritik in teatrolog FILIP KALAN, s pravim imenom Filip Kumbatovič, se je rodil v avstrijskem Gradcu na današnji dan leta 1910. Kot diplomirani arhitekt je do druge svetovne vojne predaval na ljubljanski tehnični fakulteti, med narodnoosvobodilnim bojem pa je bil med drugim ravnatelj Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju.
Po vojni je predaval na takratni Akademiji za igralsko umetnost in bil njen prvi rektor. Kot kritik in esejist se je ukvarjal predvsem z domačo dramatiko in gledališčem. Objavil je več teatroloških knjig s portreti igralcev in teoretičnimi študijami in tudi z novimi pogledi na literarnozgodovinska vprašanja. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaslužni profesor ljubljanske univerze ter leta 1981 dobitnik Prešernove nagrade.
—–
Tržič na Gorenjskem je imel zaradi svoje lege in obilne vodne sile že od nekdaj dobre možnosti za razvoj domače obrti, predvsem kovaštva in usnjarstva. Tržiški usnjarji so se združili v ceh že leta 1662, to obrt pa je spremljala tudi čevljarska. Ta se je v zadnjih desetletjih 19. stoletja že začela razvijati v industrijo. Leta 1906 je v Tržiču začel izdelovati čevlje tudi PETER KOZINA.
Rodil se je v Dolenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem, se izučil za trgovca v Šmartnem pri Litiji, delo pa je dobil pri trgovcu Krisperju v Ljubljani. Nekaj let je prodajal obutev po vsej Avstro-Ogrski, v Nemčiji in celo v baltskih deželah, leta 1906 pa je začel s pomočjo domačih čevljarjev izdelovati čevlje v Tržiču. Najboljše je združil v skupni delavnici in tako pocenil izdelavo ter omogočil uvedbo strojev. Začel je z desetimi delavci: serijsko so prirezovali usnje in šivali zgornje dele obutve, preostalo pa
so naredili obrtniki v svojih delavnicah. Čez nekaj let je že zgradil tovarno, na današnji dan leta 1913 pa se je podjetje preimenovalo v “Peter Kozina in družabniki” ali na kratko PE-KO. Tovarna je zaposlovala 300 delavcev, na leto pa je izdelala po 460.000 parov čevljev.
——-
Kipar FRANCE ROTAR je leta 1962 diplomiral v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval v Parizu in v Umetniški livarni v Veroni. Leta 1992 je bil izvoljen za izrednega profesorja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, za svoje delo pa je prejel Jakopičevo nagrado. Kot poznavelec kovin in mojster livarskih postopkov je ustvarjal predvsem v bronu, pa tudi v nerjavečem jeklu, kamnu in lesu.
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se njegove plastike približale obliki krogle, dolgo časa stalnici njegovega kiparstva. Nekateri veliki kipi so postavljeni v naravnem in urbanem okolju, v Ljubljani na primer “Fontana s kroglo” na Taboru, “Razrezana krogla” pred Moderno galerijo in “Blok” pred palačo Smelt. France Rotar se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
—–
Prvo smučarsko skakalnico v Planici so zgradili že pred letom 1930 – dovoljevala je skoke do 30 metrov, stometrska skakalnica, ki jo je po svojih načrtih zgradil in tudi zajetno sofinansiral kranjski stavbenik Ivan Rožman pa je bila nared pozneje. Prvo veliko mednarodno tekmovanje na njej je bilo na današnji dan leta 1934: Norvežan Burger Ruud je doskočil pri 92-ih metrih; to je bil najdaljši skok dotlej.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pisatelj, kritik in teatrolog FILIP KALAN, s pravim imenom Filip Kumbatovič, se je rodil v avstrijskem Gradcu na današnji dan leta 1910. Kot diplomirani arhitekt je do druge svetovne vojne predaval na ljubljanski tehnični fakulteti, med narodnoosvobodilnim bojem pa je bil med drugim ravnatelj Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju.
Po vojni je predaval na takratni Akademiji za igralsko umetnost in bil njen prvi rektor. Kot kritik in esejist se je ukvarjal predvsem z domačo dramatiko in gledališčem. Objavil je več teatroloških knjig s portreti igralcev in teoretičnimi študijami in tudi z novimi pogledi na literarnozgodovinska vprašanja. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaslužni profesor ljubljanske univerze ter leta 1981 dobitnik Prešernove nagrade.
—–
Tržič na Gorenjskem je imel zaradi svoje lege in obilne vodne sile že od nekdaj dobre možnosti za razvoj domače obrti, predvsem kovaštva in usnjarstva. Tržiški usnjarji so se združili v ceh že leta 1662, to obrt pa je spremljala tudi čevljarska. Ta se je v zadnjih desetletjih 19. stoletja že začela razvijati v industrijo. Leta 1906 je v Tržiču začel izdelovati čevlje tudi PETER KOZINA.
Rodil se je v Dolenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem, se izučil za trgovca v Šmartnem pri Litiji, delo pa je dobil pri trgovcu Krisperju v Ljubljani. Nekaj let je prodajal obutev po vsej Avstro-Ogrski, v Nemčiji in celo v baltskih deželah, leta 1906 pa je začel s pomočjo domačih čevljarjev izdelovati čevlje v Tržiču. Najboljše je združil v skupni delavnici in tako pocenil izdelavo ter omogočil uvedbo strojev. Začel je z desetimi delavci: serijsko so prirezovali usnje in šivali zgornje dele obutve, preostalo pa
so naredili obrtniki v svojih delavnicah. Čez nekaj let je že zgradil tovarno, na današnji dan leta 1913 pa se je podjetje preimenovalo v “Peter Kozina in družabniki” ali na kratko PE-KO. Tovarna je zaposlovala 300 delavcev, na leto pa je izdelala po 460.000 parov čevljev.
——-
Kipar FRANCE ROTAR je leta 1962 diplomiral v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval v Parizu in v Umetniški livarni v Veroni. Leta 1992 je bil izvoljen za izrednega profesorja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, za svoje delo pa je prejel Jakopičevo nagrado. Kot poznavelec kovin in mojster livarskih postopkov je ustvarjal predvsem v bronu, pa tudi v nerjavečem jeklu, kamnu in lesu.
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se njegove plastike približale obliki krogle, dolgo časa stalnici njegovega kiparstva. Nekateri veliki kipi so postavljeni v naravnem in urbanem okolju, v Ljubljani na primer “Fontana s kroglo” na Taboru, “Razrezana krogla” pred Moderno galerijo in “Blok” pred palačo Smelt. France Rotar se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
—–
Prvo smučarsko skakalnico v Planici so zgradili že pred letom 1930 – dovoljevala je skoke do 30 metrov, stometrska skakalnica, ki jo je po svojih načrtih zgradil in tudi zajetno sofinansiral kranjski stavbenik Ivan Rožman pa je bila nared pozneje. Prvo veliko mednarodno tekmovanje na njej je bilo na današnji dan leta 1934: Norvežan Burger Ruud je doskočil pri 92-ih metrih; to je bil najdaljši skok dotlej.
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov