Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1867 se je v Kranju rodil arhitekt CIRIL METOD KOCH. Poskušal je uveljaviti nekatere prvine gorenjskega ljudskega stavbarstva in se tako uvrstil med iskalce tako imenovanega ljudskega sloga, kakršnega so v slikarstvu in kiparstvu zastopali vesnjani. Tik pred prvo svetovno vojno je projektiral kamniti most pri cerkvici svetega Janeza v Bohinju. Zaradi vojne so ta projekt uresničili šele v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja.
Po študiju v Gradcu in na Dunaju se je ukvarjal predvsem z urbanizmom in hkrati sodeloval pri vseh pomembnih zidavah v Ljubljani. Med drugim je moderniziral Hauptmanovo hišo na Prešernovem trgu v Ljubljani in tako ob Maksu Fabianiju postal najpomembnejši predstavnik secesije. Kot eden prvih šolanih slovenskih arhitektov je bil Ciril Metod Koch predhodnik Plečnika in Vurnika.
—–
BOGDAN ŽAGAR je leta 1924 diplomiral na gospodarsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu in bil najprej okrajni gozdar v Crikvenici, nato v Bohinjski Bistrici pomočnik upravitelja gozdne uprave, od leta 1939 pa je delal v gozdarskem odseku banske uprave v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim pomočnik republiškega ministra za gozdarstvo, direktor Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ter izredni profesor na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Prizadeval si je zlasti za napredek gospodarjenja s kraškimi gozdovi ter
spodbujal raziskovalno delo in strokovno izobraževanje. Bil je tudi med pobudniki ustanovitve gozdarskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije. Bogdan Žagar se je rodil na današnji dan leta 1901 v kraju Klanec pri Kozini.
—–
Oktobra leta 1929 so Kraljevino Jugoslavijo razdelili na devet banovin, imenovanih po rekah in primorju, pri tem pa marsikje niso upoštevali zgodovinskih in narodnostnih meja. Večina slovenskega ozemlja je tako sodila v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Vodil jo je ban, ki ga je imenoval kralj na predlog predsednika vlade, posvetovalno telo pa je bil banski svet, ki ga je postavil notranji minister.
Po rezultatih ljudskega štetja je bilo na današnji dan leta 1931 na ozemlju Dravske banovine 1,144.298 prebivalcev; to je bilo 8,21 odstotka prebivalstva kraljevine, materin jezik skoraj 95 odstokov prebivalcev Dravske banovine je bila slovenščina. Gostota naseljenosti je bila 76 ljudi na kvadratni kilometer, v celotni Jugoslaviji pa 62.
—–
Prvo gledališče ročnih lutk v Ljubljani, Pavlihov oder, je bilo ustanovljeno leta 1940. Razvilo se je iz lutkovnega programa Radia Ljubljana. Njegov urednik Niko Kuret je po nemškem in češkem vzoru uvedel igre s stalnim junakom Gašperčkom, vendar ga je že kmalu preimenoval v Pavliho. Sprva so besedila uprizarjali brez lutk, kot radijske igre, pozneje pa so izdelali ročne lutke in z njimi pripravljali predstave v velikem radijskem studiu.
Prvi obiskovalci so bili otroci iz vrtca; pozneje so predstave, ki so jih neposredno prenašali po radijskih valovih, enkrat na mesec uprizarjali tudi za javnost. Ob Niku Kuretu so nastopali še Jože Pengov, Frane Milčinski Ježek, Mila Kačičeva in Jože Zupan. Kot samostojna skupina, po osrednjem liku imenovana Pavlihova druščina, so začeli nastopati v Beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Kmalu po začetku druge svetovne vojne je Pavlihov oder ročnih lutk prenehal delovati.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1867 se je v Kranju rodil arhitekt CIRIL METOD KOCH. Poskušal je uveljaviti nekatere prvine gorenjskega ljudskega stavbarstva in se tako uvrstil med iskalce tako imenovanega ljudskega sloga, kakršnega so v slikarstvu in kiparstvu zastopali vesnjani. Tik pred prvo svetovno vojno je projektiral kamniti most pri cerkvici svetega Janeza v Bohinju. Zaradi vojne so ta projekt uresničili šele v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja.
Po študiju v Gradcu in na Dunaju se je ukvarjal predvsem z urbanizmom in hkrati sodeloval pri vseh pomembnih zidavah v Ljubljani. Med drugim je moderniziral Hauptmanovo hišo na Prešernovem trgu v Ljubljani in tako ob Maksu Fabianiju postal najpomembnejši predstavnik secesije. Kot eden prvih šolanih slovenskih arhitektov je bil Ciril Metod Koch predhodnik Plečnika in Vurnika.
—–
BOGDAN ŽAGAR je leta 1924 diplomiral na gospodarsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu in bil najprej okrajni gozdar v Crikvenici, nato v Bohinjski Bistrici pomočnik upravitelja gozdne uprave, od leta 1939 pa je delal v gozdarskem odseku banske uprave v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim pomočnik republiškega ministra za gozdarstvo, direktor Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ter izredni profesor na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Prizadeval si je zlasti za napredek gospodarjenja s kraškimi gozdovi ter
spodbujal raziskovalno delo in strokovno izobraževanje. Bil je tudi med pobudniki ustanovitve gozdarskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije. Bogdan Žagar se je rodil na današnji dan leta 1901 v kraju Klanec pri Kozini.
—–
Oktobra leta 1929 so Kraljevino Jugoslavijo razdelili na devet banovin, imenovanih po rekah in primorju, pri tem pa marsikje niso upoštevali zgodovinskih in narodnostnih meja. Večina slovenskega ozemlja je tako sodila v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Vodil jo je ban, ki ga je imenoval kralj na predlog predsednika vlade, posvetovalno telo pa je bil banski svet, ki ga je postavil notranji minister.
Po rezultatih ljudskega štetja je bilo na današnji dan leta 1931 na ozemlju Dravske banovine 1,144.298 prebivalcev; to je bilo 8,21 odstotka prebivalstva kraljevine, materin jezik skoraj 95 odstokov prebivalcev Dravske banovine je bila slovenščina. Gostota naseljenosti je bila 76 ljudi na kvadratni kilometer, v celotni Jugoslaviji pa 62.
—–
Prvo gledališče ročnih lutk v Ljubljani, Pavlihov oder, je bilo ustanovljeno leta 1940. Razvilo se je iz lutkovnega programa Radia Ljubljana. Njegov urednik Niko Kuret je po nemškem in češkem vzoru uvedel igre s stalnim junakom Gašperčkom, vendar ga je že kmalu preimenoval v Pavliho. Sprva so besedila uprizarjali brez lutk, kot radijske igre, pozneje pa so izdelali ročne lutke in z njimi pripravljali predstave v velikem radijskem studiu.
Prvi obiskovalci so bili otroci iz vrtca; pozneje so predstave, ki so jih neposredno prenašali po radijskih valovih, enkrat na mesec uprizarjali tudi za javnost. Ob Niku Kuretu so nastopali še Jože Pengov, Frane Milčinski Ježek, Mila Kačičeva in Jože Zupan. Kot samostojna skupina, po osrednjem liku imenovana Pavlihova druščina, so začeli nastopati v Beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Kmalu po začetku druge svetovne vojne je Pavlihov oder ročnih lutk prenehal delovati.
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov