Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podjetnik JOŽEF GORUP je podedovano stričevo podjetje v nekaj desetletjih 19. stoletja močno razširil in kmalu postal eden najbogatejših Slovencev. Posloval je zlasti na Reki kot špediter, vlagal pa je tudi v zavarovalništvo in razne druge zahtevnejše finančne posle. V monarhiji si je pridobil tak ugled, da so najuglednejši dunajski bankirji posameznikom, za katere je jamčil Gorup, posojali denar zgolj na njegovo besedo. Sicer pa je podpiral vse, kar bi lahko pripomoglo h gospodarskemu in kulturnemu osamosvajanju Slovencev. Zavzemal se je zlasti za ustanavljanje narodnih delniških družb, med drugim banke “Slovenija”, “Narodne tiskarne” in “Ljubljanske obče banke”. Z zidavo osnovnih šol in s štipendijskimi skladi je podpiral dijaško in študentsko mladino, predvsem pa je bil naklonjen izobraževanju deklet. Jožef Gorup se je rodil na današnji dan leta 1834 v Slâvini pri Postojni.
—–
VACLAV PIŠOT je študiral na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Zagrebu ter nato kot splošni zdravnik in zobozdravnik delal v Črnomlju. Med drugo svetovno vojno se je povezal z Osvobodilno fronto in zdravil prve ranjene partizane, nato pa je delal v partizanskih bolnišnicah. Po vojni je opravil specialistični izpit iz kirurgije in vodil kirurški oddelek vojaške bolnišnice v Portorožu. Leta 1958 je postal ravnatelj ortopedske bolnišnice v Valdoltri in se posvetil modernim ortopedskim operacijam in kirurškemu zdravljenju tuberkuloze. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
—–
SLAVKO KORES je leta 1949 diplomiral na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti ter nato poučeval na srednjih šolah, po ustanovitvi mariborske Pedagoške akademije pa je predaval na njej. Kot študiozni kolorist se je opiral na starejše, predvsem nizozemske vzore iz 17. stoletja, cenjen pa je bil tudi zaradi svoje motivne univerzalnosti. Ob avtoportretu, portretu, krajini in tihožitju se je posvečal še obsežnim ciklom simbolno-fantazijskih rešitev in cerkvenih notranjščin. Slavko Kores je za življenjsko delo leta 1996 prejel Glazerjevo nagrado, najvišje priznanje mesta Maribor. Rodil se je na današnji dan leta 1924 v Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1941 so Nemčija, Italija in Madžarska brez vojne napovedi napadle Kraljevino Jugoslavijo. V zgodnjih jutranjih urah so nad Beograd prileteli nemški bombniki in lovci ter stresli smrtonosni tovor na speče mesto.. Še isti dan so v Ljubljani ustanovili “Narodni svet za Slovenijo”, politično predstavništvo Slovencev med tako imenovano “aprilsko vojno”. Sestavljalo ga je devet predstavnikov političnih strank.
Na območjih vojaških operacij si je Svet prizadeval ohraniti čimveč nepoškodovanih gospodarskih in prometnih naprav, v zaledju pa pozival k redu in miru. Po pretrganju zvez z vlado v Beogradu je hotel, da bi se mu podredila tudi jugoslovanska vojska v Sloveniji. Izdal je še nekaj razglasov in odredb in si predvsem prizadeval, da bi Slovenijo zasedel le en okupator in da bi bila priznana kot politični subjekt posebne vrste. Narodni svet za Slovenijo je imel zadnjo sejo 17. aprila, naslednjega dne pa je moral oblast prepustiti italijanskemu civilnemu komisarju Grazioliju.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podjetnik JOŽEF GORUP je podedovano stričevo podjetje v nekaj desetletjih 19. stoletja močno razširil in kmalu postal eden najbogatejših Slovencev. Posloval je zlasti na Reki kot špediter, vlagal pa je tudi v zavarovalništvo in razne druge zahtevnejše finančne posle. V monarhiji si je pridobil tak ugled, da so najuglednejši dunajski bankirji posameznikom, za katere je jamčil Gorup, posojali denar zgolj na njegovo besedo. Sicer pa je podpiral vse, kar bi lahko pripomoglo h gospodarskemu in kulturnemu osamosvajanju Slovencev. Zavzemal se je zlasti za ustanavljanje narodnih delniških družb, med drugim banke “Slovenija”, “Narodne tiskarne” in “Ljubljanske obče banke”. Z zidavo osnovnih šol in s štipendijskimi skladi je podpiral dijaško in študentsko mladino, predvsem pa je bil naklonjen izobraževanju deklet. Jožef Gorup se je rodil na današnji dan leta 1834 v Slâvini pri Postojni.
—–
VACLAV PIŠOT je študiral na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Zagrebu ter nato kot splošni zdravnik in zobozdravnik delal v Črnomlju. Med drugo svetovno vojno se je povezal z Osvobodilno fronto in zdravil prve ranjene partizane, nato pa je delal v partizanskih bolnišnicah. Po vojni je opravil specialistični izpit iz kirurgije in vodil kirurški oddelek vojaške bolnišnice v Portorožu. Leta 1958 je postal ravnatelj ortopedske bolnišnice v Valdoltri in se posvetil modernim ortopedskim operacijam in kirurškemu zdravljenju tuberkuloze. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
—–
SLAVKO KORES je leta 1949 diplomiral na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti ter nato poučeval na srednjih šolah, po ustanovitvi mariborske Pedagoške akademije pa je predaval na njej. Kot študiozni kolorist se je opiral na starejše, predvsem nizozemske vzore iz 17. stoletja, cenjen pa je bil tudi zaradi svoje motivne univerzalnosti. Ob avtoportretu, portretu, krajini in tihožitju se je posvečal še obsežnim ciklom simbolno-fantazijskih rešitev in cerkvenih notranjščin. Slavko Kores je za življenjsko delo leta 1996 prejel Glazerjevo nagrado, najvišje priznanje mesta Maribor. Rodil se je na današnji dan leta 1924 v Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1941 so Nemčija, Italija in Madžarska brez vojne napovedi napadle Kraljevino Jugoslavijo. V zgodnjih jutranjih urah so nad Beograd prileteli nemški bombniki in lovci ter stresli smrtonosni tovor na speče mesto.. Še isti dan so v Ljubljani ustanovili “Narodni svet za Slovenijo”, politično predstavništvo Slovencev med tako imenovano “aprilsko vojno”. Sestavljalo ga je devet predstavnikov političnih strank.
Na območjih vojaških operacij si je Svet prizadeval ohraniti čimveč nepoškodovanih gospodarskih in prometnih naprav, v zaledju pa pozival k redu in miru. Po pretrganju zvez z vlado v Beogradu je hotel, da bi se mu podredila tudi jugoslovanska vojska v Sloveniji. Izdal je še nekaj razglasov in odredb in si predvsem prizadeval, da bi Slovenijo zasedel le en okupator in da bi bila priznana kot politični subjekt posebne vrste. Narodni svet za Slovenijo je imel zadnjo sejo 17. aprila, naslednjega dne pa je moral oblast prepustiti italijanskemu civilnemu komisarju Grazioliju.
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov