Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Polihistor Janez Vajkard Valvazor je za uresničevanje svojega velikanskega in drznega načrta – izdajo “Slave vojvodine Kranjske” – na grad Bogenšperk pri Litiji pritegnil lepo število risarjev in bakrorezcev, slovenskih, nemških in holandskih mojstrov, ki so začeli pripravljati in tiskati zbirke bakroreznih podob. Valvazorjev lektor in sodelavec Erasmus Francisci je v 6. knjigi Slave zapisal: “Na svoje lastne stroške jih je 12. aprila 1678 poklical na grad Bogenšperk in jih tu še danes vzdržuje.” Ž: Tako so torej na današnji dan pred 340-imi leti v bakrorezni delavnici in tiskarni v Bogenšperku priznani mojstri pod Valvazorjevim vodstvom začeli ustvarjati več kot tisoč slik in zemljevidov. So neprecenljive vrednosti, saj kažejo podobo naših krajev v zadnji četrtini 17. stoletja, torej še preden je barok predrugačil in pokvaril marsikatero starejšo cerkev, grad ali naselbino.
—–
Naš najpomembnejši impresonistični slikar RIHARD JAKOPIČ se je rodil na današnji dan leta 1869 v Ljubljani. Kot umetnik je že zgodaj zavračal konservativni akademizem, šele slikanje v naravi pa je utrdilo njegovo prepričanje, da je narava najboljša učiteljica. Pred prvo svetovno vojno se je zlasti posvetil značilnostim in lepotam domače pokrajine in prav takrat je tudi ustvaril vrsto svojih najboljših in najbolj dognanih podob. Toda Jakopič ni bil samo vodja naših impresionistov, marveč tudi osrednja osebnost med tedanjimi slovenskimi umetniki.
Kljub številnim priznanjem se je do smrti bojeval za dostojno življenje, saj je vsa sredstva vlagal v svoje delo in prej še v zgraditev in dejavnost Jakopičevega paviljona v ljubljanskem Tivoliju, vse do druge svetovne vojne osrednjega razstavišča slovenske likovne umetnosti. Žal so razstavišče zaradi prestavitve železniške proge leta 1962 podrli. Na tem prostoru stoji danes slikarjev celopostavni kip. Rihard Jakopič je kot osrednja osebnost naše umetnosti v prvi polovici 20. stoletja postavil temelje, na katerih se je začela razvijati slovenska moderna likovna umetnost. Ohranjenih je približno 1.200 njegovih slik in skic ter približno 650 risb.
—–
Operni pevec RUDOLF FRANCL je začel študirati v Zagrebu, a se je kmalu vrnil v Ljubljano k priznanemu pedagogu Juliju Betettu. Leta 1942 so ga Italijani zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto odpeljali v internacijo v Gonars. Po 22-ih mesecih se je vrnil in še naprej študiral pri Betettu. Leta 1944 je debitiral v ljubljanski Operi. Takoj je postal solist in kmalu glavni nosilec tenorskih vlog opernega repertoarja. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja je za nekaj let odšel v beograjsko in nato še v zagrebško opero, leta 1956 pa so ga angažirali v Nemški operi v Düsseldorfu.
Po številnih gostovanjih, tudi na Japonskem in v Združenih državah Amerike, se je leta 1963 vrnil v ljubljansko opero in v njej nastopal še petnajst let. Generacije so pri njem občudovale lepoto lirskega glasu, muzikalnost, občutek za oblikovanje fraze, jasnost izraza, predvsem pa čustveno predanost in identifikacijo z operno osebo, ki jo je pel. Za svoje umetniško delo je dobil Prešernovo in Betettovo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, leta 2006 pa je postal častni meščan Ljubljane. Rudolf Francl se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Polihistor Janez Vajkard Valvazor je za uresničevanje svojega velikanskega in drznega načrta – izdajo “Slave vojvodine Kranjske” – na grad Bogenšperk pri Litiji pritegnil lepo število risarjev in bakrorezcev, slovenskih, nemških in holandskih mojstrov, ki so začeli pripravljati in tiskati zbirke bakroreznih podob. Valvazorjev lektor in sodelavec Erasmus Francisci je v 6. knjigi Slave zapisal: “Na svoje lastne stroške jih je 12. aprila 1678 poklical na grad Bogenšperk in jih tu še danes vzdržuje.” Ž: Tako so torej na današnji dan pred 340-imi leti v bakrorezni delavnici in tiskarni v Bogenšperku priznani mojstri pod Valvazorjevim vodstvom začeli ustvarjati več kot tisoč slik in zemljevidov. So neprecenljive vrednosti, saj kažejo podobo naših krajev v zadnji četrtini 17. stoletja, torej še preden je barok predrugačil in pokvaril marsikatero starejšo cerkev, grad ali naselbino.
—–
Naš najpomembnejši impresonistični slikar RIHARD JAKOPIČ se je rodil na današnji dan leta 1869 v Ljubljani. Kot umetnik je že zgodaj zavračal konservativni akademizem, šele slikanje v naravi pa je utrdilo njegovo prepričanje, da je narava najboljša učiteljica. Pred prvo svetovno vojno se je zlasti posvetil značilnostim in lepotam domače pokrajine in prav takrat je tudi ustvaril vrsto svojih najboljših in najbolj dognanih podob. Toda Jakopič ni bil samo vodja naših impresionistov, marveč tudi osrednja osebnost med tedanjimi slovenskimi umetniki.
Kljub številnim priznanjem se je do smrti bojeval za dostojno življenje, saj je vsa sredstva vlagal v svoje delo in prej še v zgraditev in dejavnost Jakopičevega paviljona v ljubljanskem Tivoliju, vse do druge svetovne vojne osrednjega razstavišča slovenske likovne umetnosti. Žal so razstavišče zaradi prestavitve železniške proge leta 1962 podrli. Na tem prostoru stoji danes slikarjev celopostavni kip. Rihard Jakopič je kot osrednja osebnost naše umetnosti v prvi polovici 20. stoletja postavil temelje, na katerih se je začela razvijati slovenska moderna likovna umetnost. Ohranjenih je približno 1.200 njegovih slik in skic ter približno 650 risb.
—–
Operni pevec RUDOLF FRANCL je začel študirati v Zagrebu, a se je kmalu vrnil v Ljubljano k priznanemu pedagogu Juliju Betettu. Leta 1942 so ga Italijani zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto odpeljali v internacijo v Gonars. Po 22-ih mesecih se je vrnil in še naprej študiral pri Betettu. Leta 1944 je debitiral v ljubljanski Operi. Takoj je postal solist in kmalu glavni nosilec tenorskih vlog opernega repertoarja. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja je za nekaj let odšel v beograjsko in nato še v zagrebško opero, leta 1956 pa so ga angažirali v Nemški operi v Düsseldorfu.
Po številnih gostovanjih, tudi na Japonskem in v Združenih državah Amerike, se je leta 1963 vrnil v ljubljansko opero in v njej nastopal še petnajst let. Generacije so pri njem občudovale lepoto lirskega glasu, muzikalnost, občutek za oblikovanje fraze, jasnost izraza, predvsem pa čustveno predanost in identifikacijo z operno osebo, ki jo je pel. Za svoje umetniško delo je dobil Prešernovo in Betettovo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, leta 2006 pa je postal častni meščan Ljubljane. Rudolf Francl se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Neveljaven email naslov