Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

20.04.2018


Spomladi leta 1713 so se podložniki tolminskega gospostva uprli novim državnim davkom.  Upor se je s Tolminskega razširil še na južno Posočje in Kras. Eden glavnih voditeljev tega velikega tolminskega kmečkega upora je bil Ivan Gradnik, podložnik kanalskega gospostva, rojen okoli leta 1690 v RočÍnjah. Po zadušitvi upora se je nekaj časa skrival na Kranjskem, vendar so ga prijeli in ga skupaj z drugimi puntarskimi vodji Gregorjem Kobalom, Lovrom Kraguljem in Martinom Munihom obsodili na smrt. Obglavili so jih na današnji dan leta 1714 v okolici Gorice.

—–

Slovenski izobraženci, zlasti študentje, so takoj po izbruhu marčne revolucije na Dunaju na današnji dan pred 170-imi leti javno izrazili slovenske narodne zahteve, zbrane v programu Zedinjene Slovenije. Program je zahteval upravno združitev vseh slovenskih dežel, izvolitev deželnega zbora in rabo slovenščine v vseh uradih in šolah. Na koncu razglasa je pisalo: “Dolgo je našo narodnost nemško zatiranje trlo, ali časi krivic so minili, zato tirjamo za nas večje pravice”. Podlaga za objavo peticije o programu Zedinjene Slovenije so bili: članek Matije Majarja-Ziljskega, ki je poudaril, da Slovenci stopamo med svobodne narode in da ne smemo zamuditi zgodovinske priložnosti,  peticija dunajskih Slovencev kranjskim deželnim stanovom, poziv goriških in celovških študentov ter program dunajskega društva Slovenija.

——

Gledališki igralec, režiser in pedagog  HINKO  NUČIČ  je od leta 1918 odločilno vplival na obnovo Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Po sporih z gledališkim konzorcijem in dramaturgom je odšel v Maribor in tam postavil temelje drugemu slovenskemu gledališču. V obeh je opravljal glavnino organizatorskega in umetniškega dela, igral številne pomembne vloge in režiral veliko predstav. Deloval je tudi kot pedagog in bil eden izmed utemeljiteljev urejenega umetniškega gledališča na Slovenskem. Gledališki igralec in režiser Hinko Nučič se je rodil na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.

—–

Tenorist  ATTILIO  PLANINŠEK  je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu. Po nastopanju v Franciji, Angliji in Švici je leta 1957 prišel v Ljubljano, v šestdesetih letih pa je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Arijo Cavaradossija je posnel pred več kot pol stoletja.. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Trstu.

—–

Prevajalec, publicist in urednik  JOŽE  DOLENC  je leta 1938 kot laik diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani. Bil je urednik predvojne revije “Radio Ljubljana”, med drugo svetovno vojno je kot krščanski socialist sodeloval pri Radiu Osvobodilne fronte “Kričač”, nato pa je bil interniran v Dachauu. Po vojni je delal pri časopisu “Slovenski poročevalec”, v letih od 1952 do 1975 pa je bil urednik pri celjski Mohorjevi družbi. Veliko je tudi prevajal, zlasti iz nemščine romane, povesti in pravljice, za koledar Mohorjeve družbe pa je pisal spominske biografske in druge zapise. Bil je tudi med snovalci in uredniki obsežnega dela “Leto svetnikov”. Jože Dolenc se je rodil na današnji dan leta 1912 v Železnikih.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

20.04.2018


Spomladi leta 1713 so se podložniki tolminskega gospostva uprli novim državnim davkom.  Upor se je s Tolminskega razširil še na južno Posočje in Kras. Eden glavnih voditeljev tega velikega tolminskega kmečkega upora je bil Ivan Gradnik, podložnik kanalskega gospostva, rojen okoli leta 1690 v RočÍnjah. Po zadušitvi upora se je nekaj časa skrival na Kranjskem, vendar so ga prijeli in ga skupaj z drugimi puntarskimi vodji Gregorjem Kobalom, Lovrom Kraguljem in Martinom Munihom obsodili na smrt. Obglavili so jih na današnji dan leta 1714 v okolici Gorice.

—–

Slovenski izobraženci, zlasti študentje, so takoj po izbruhu marčne revolucije na Dunaju na današnji dan pred 170-imi leti javno izrazili slovenske narodne zahteve, zbrane v programu Zedinjene Slovenije. Program je zahteval upravno združitev vseh slovenskih dežel, izvolitev deželnega zbora in rabo slovenščine v vseh uradih in šolah. Na koncu razglasa je pisalo: “Dolgo je našo narodnost nemško zatiranje trlo, ali časi krivic so minili, zato tirjamo za nas večje pravice”. Podlaga za objavo peticije o programu Zedinjene Slovenije so bili: članek Matije Majarja-Ziljskega, ki je poudaril, da Slovenci stopamo med svobodne narode in da ne smemo zamuditi zgodovinske priložnosti,  peticija dunajskih Slovencev kranjskim deželnim stanovom, poziv goriških in celovških študentov ter program dunajskega društva Slovenija.

——

Gledališki igralec, režiser in pedagog  HINKO  NUČIČ  je od leta 1918 odločilno vplival na obnovo Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Po sporih z gledališkim konzorcijem in dramaturgom je odšel v Maribor in tam postavil temelje drugemu slovenskemu gledališču. V obeh je opravljal glavnino organizatorskega in umetniškega dela, igral številne pomembne vloge in režiral veliko predstav. Deloval je tudi kot pedagog in bil eden izmed utemeljiteljev urejenega umetniškega gledališča na Slovenskem. Gledališki igralec in režiser Hinko Nučič se je rodil na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.

—–

Tenorist  ATTILIO  PLANINŠEK  je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu. Po nastopanju v Franciji, Angliji in Švici je leta 1957 prišel v Ljubljano, v šestdesetih letih pa je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Arijo Cavaradossija je posnel pred več kot pol stoletja.. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Trstu.

—–

Prevajalec, publicist in urednik  JOŽE  DOLENC  je leta 1938 kot laik diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani. Bil je urednik predvojne revije “Radio Ljubljana”, med drugo svetovno vojno je kot krščanski socialist sodeloval pri Radiu Osvobodilne fronte “Kričač”, nato pa je bil interniran v Dachauu. Po vojni je delal pri časopisu “Slovenski poročevalec”, v letih od 1952 do 1975 pa je bil urednik pri celjski Mohorjevi družbi. Veliko je tudi prevajal, zlasti iz nemščine romane, povesti in pravljice, za koledar Mohorjeve družbe pa je pisal spominske biografske in druge zapise. Bil je tudi med snovalci in uredniki obsežnega dela “Leto svetnikov”. Jože Dolenc se je rodil na današnji dan leta 1912 v Železnikih.


28.07.2022

Na današnji dan 28. julij

Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti


27.07.2022

Na današnji dan 27. julij

Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino


26.07.2022

Na današnji dan 26. julij

Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.


25.07.2022

Na današnji dan 25. julij

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju


24.07.2022

Na današnji dan 24. julij

Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado


23.07.2022

Na današnji dan 23. julij

Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.


22.07.2022

Na današnji dan 22. julij

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru


21.07.2022

Na današnji dan 21. julij

Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera


20.07.2022

Na današnji dan 20. julij

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«


19.07.2022

Na današnji dan 19. julij

Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.


18.07.2022

Na današnji dan 18. julij

Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal


17.07.2022

Na današnji dan 17. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.07.2022

Na današnji dan 16. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.07.2022

Na današnji dan 15. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.07.2022

Na današnji dan ,14. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.07.2022

Na današnji dan 13. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.07.2022

Na današnji dan 12.7.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.07.2022

Na današnji dan, 11. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.07.2022

Na današnji dan, 10. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.07.2022

Na današnji dan, 9. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 43 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov