Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spomladi leta 1713 so se podložniki tolminskega gospostva uprli novim državnim davkom. Upor se je s Tolminskega razširil še na južno Posočje in Kras. Eden glavnih voditeljev tega velikega tolminskega kmečkega upora je bil Ivan Gradnik, podložnik kanalskega gospostva, rojen okoli leta 1690 v RočÍnjah. Po zadušitvi upora se je nekaj časa skrival na Kranjskem, vendar so ga prijeli in ga skupaj z drugimi puntarskimi vodji Gregorjem Kobalom, Lovrom Kraguljem in Martinom Munihom obsodili na smrt. Obglavili so jih na današnji dan leta 1714 v okolici Gorice.
—–
Slovenski izobraženci, zlasti študentje, so takoj po izbruhu marčne revolucije na Dunaju na današnji dan pred 170-imi leti javno izrazili slovenske narodne zahteve, zbrane v programu Zedinjene Slovenije. Program je zahteval upravno združitev vseh slovenskih dežel, izvolitev deželnega zbora in rabo slovenščine v vseh uradih in šolah. Na koncu razglasa je pisalo: “Dolgo je našo narodnost nemško zatiranje trlo, ali časi krivic so minili, zato tirjamo za nas večje pravice”. Podlaga za objavo peticije o programu Zedinjene Slovenije so bili: članek Matije Majarja-Ziljskega, ki je poudaril, da Slovenci stopamo med svobodne narode in da ne smemo zamuditi zgodovinske priložnosti, peticija dunajskih Slovencev kranjskim deželnim stanovom, poziv goriških in celovških študentov ter program dunajskega društva Slovenija.
——
Gledališki igralec, režiser in pedagog HINKO NUČIČ je od leta 1918 odločilno vplival na obnovo Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Po sporih z gledališkim konzorcijem in dramaturgom je odšel v Maribor in tam postavil temelje drugemu slovenskemu gledališču. V obeh je opravljal glavnino organizatorskega in umetniškega dela, igral številne pomembne vloge in režiral veliko predstav. Deloval je tudi kot pedagog in bil eden izmed utemeljiteljev urejenega umetniškega gledališča na Slovenskem. Gledališki igralec in režiser Hinko Nučič se je rodil na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.
—–
Tenorist ATTILIO PLANINŠEK je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu. Po nastopanju v Franciji, Angliji in Švici je leta 1957 prišel v Ljubljano, v šestdesetih letih pa je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Arijo Cavaradossija je posnel pred več kot pol stoletja.. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Trstu.
—–
Prevajalec, publicist in urednik JOŽE DOLENC je leta 1938 kot laik diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani. Bil je urednik predvojne revije “Radio Ljubljana”, med drugo svetovno vojno je kot krščanski socialist sodeloval pri Radiu Osvobodilne fronte “Kričač”, nato pa je bil interniran v Dachauu. Po vojni je delal pri časopisu “Slovenski poročevalec”, v letih od 1952 do 1975 pa je bil urednik pri celjski Mohorjevi družbi. Veliko je tudi prevajal, zlasti iz nemščine romane, povesti in pravljice, za koledar Mohorjeve družbe pa je pisal spominske biografske in druge zapise. Bil je tudi med snovalci in uredniki obsežnega dela “Leto svetnikov”. Jože Dolenc se je rodil na današnji dan leta 1912 v Železnikih.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Spomladi leta 1713 so se podložniki tolminskega gospostva uprli novim državnim davkom. Upor se je s Tolminskega razširil še na južno Posočje in Kras. Eden glavnih voditeljev tega velikega tolminskega kmečkega upora je bil Ivan Gradnik, podložnik kanalskega gospostva, rojen okoli leta 1690 v RočÍnjah. Po zadušitvi upora se je nekaj časa skrival na Kranjskem, vendar so ga prijeli in ga skupaj z drugimi puntarskimi vodji Gregorjem Kobalom, Lovrom Kraguljem in Martinom Munihom obsodili na smrt. Obglavili so jih na današnji dan leta 1714 v okolici Gorice.
—–
Slovenski izobraženci, zlasti študentje, so takoj po izbruhu marčne revolucije na Dunaju na današnji dan pred 170-imi leti javno izrazili slovenske narodne zahteve, zbrane v programu Zedinjene Slovenije. Program je zahteval upravno združitev vseh slovenskih dežel, izvolitev deželnega zbora in rabo slovenščine v vseh uradih in šolah. Na koncu razglasa je pisalo: “Dolgo je našo narodnost nemško zatiranje trlo, ali časi krivic so minili, zato tirjamo za nas večje pravice”. Podlaga za objavo peticije o programu Zedinjene Slovenije so bili: članek Matije Majarja-Ziljskega, ki je poudaril, da Slovenci stopamo med svobodne narode in da ne smemo zamuditi zgodovinske priložnosti, peticija dunajskih Slovencev kranjskim deželnim stanovom, poziv goriških in celovških študentov ter program dunajskega društva Slovenija.
——
Gledališki igralec, režiser in pedagog HINKO NUČIČ je od leta 1918 odločilno vplival na obnovo Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Po sporih z gledališkim konzorcijem in dramaturgom je odšel v Maribor in tam postavil temelje drugemu slovenskemu gledališču. V obeh je opravljal glavnino organizatorskega in umetniškega dela, igral številne pomembne vloge in režiral veliko predstav. Deloval je tudi kot pedagog in bil eden izmed utemeljiteljev urejenega umetniškega gledališča na Slovenskem. Gledališki igralec in režiser Hinko Nučič se je rodil na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.
—–
Tenorist ATTILIO PLANINŠEK je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu. Po nastopanju v Franciji, Angliji in Švici je leta 1957 prišel v Ljubljano, v šestdesetih letih pa je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Arijo Cavaradossija je posnel pred več kot pol stoletja.. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Trstu.
—–
Prevajalec, publicist in urednik JOŽE DOLENC je leta 1938 kot laik diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani. Bil je urednik predvojne revije “Radio Ljubljana”, med drugo svetovno vojno je kot krščanski socialist sodeloval pri Radiu Osvobodilne fronte “Kričač”, nato pa je bil interniran v Dachauu. Po vojni je delal pri časopisu “Slovenski poročevalec”, v letih od 1952 do 1975 pa je bil urednik pri celjski Mohorjevi družbi. Veliko je tudi prevajal, zlasti iz nemščine romane, povesti in pravljice, za koledar Mohorjeve družbe pa je pisal spominske biografske in druge zapise. Bil je tudi med snovalci in uredniki obsežnega dela “Leto svetnikov”. Jože Dolenc se je rodil na današnji dan leta 1912 v Železnikih.
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi cesarja Sigismunda … Prvi ban Dravske banovine … Plečnikov diplomant - partizanski poveljnik … Dramatik in potujoči režiser …
Od lepotnega tekmovanja do filmskega zvezdništva … Začetnik slovenske spomeniške topografije … Slovenski fantje – prisilni mobiliziranci v nemško armado … Brionska deklaracija …
Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava … Prvi slovenski župan Celja … Sekretar jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci … Dvojezični topografski napisi na avstrijskem Koroškem pred pol stoletja…
»Danes grofje Celjski in nikdar več« … Pesnik s Krasa … Spomenik Pohorskemu bataljonu … Označeno geometrično središče Slovenije …
Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa ... Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja ... Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja ... Dan slovenskih rudarjev ...
Z znanjem v pospeševanje kmetijstva ... Pionir raketne tehnike ... Glas »zlate dobe slovenske popevke« ... Sprememba stališč do slovenske osamosvojitve ...
Z znanjem proti ponemčevanju … Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča … Cesarski obisk ob odprtju mariborskega vodovodnega omrežja … Zakon o zavarovanju delavcev …
Kdo je bil krajinar z Breznice na Gorenjskem ? Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« ... Ko je Valentin Vodnik dobil spomenik ... Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani ...
Ljubljana dobi mestni vodovod … Na češkem in slovenskem odru … Stopnjevanje nacističnega nasilja pred 80. leti … Sedem desetletij kovaškega muzeja v Kropi …
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov