Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko je protestantski pisatelj in teolog Jurij Dalmatin dobil dovoljenje revizijske komisije za tisk slovenskega prevoda Biblije, je izbral tiskarja Samuela Selfischa v Wittenbergu v Nemčiji. Ta je ponudil ugodno ceno paprija in nizko odškodnino za izposojene lesoreze, ki so jih uporabili že za tisk izvirne Lutrove Bibilije. Na današnji dan leta 1583 (torej pred 435-imi leti) so z dragocenim rokopisom slovenskega prevoda Biblije (zavili so ga v povoščeno platno) na konjih odpotovali k tiskarju na Nemško. Na skoraj mesec dni dolgi poti so Dalmatina spremljali Adam Bohorič kot namestnik glavnega korektorja, tiskarski pomočnik Lenart Mravlja ter tehnična sodelavca Adam Bohorič mlajši in Janž Znojilšek. V rekordnem času so natisnili in zvezali 1500 izvodov, od tega 50 na boljšem papirju.
Na silvestrovo so se iz Wittenberga v hudi zimi odpravili v domovino. S seboj so nosili le darilne izvode, preostale pa so zaradi nevarnosti zaplembe tovorili v sodih in skrinjah, kot je bilo tedaj navadi za običajno trgovsko blago. V Ljubljano so prišli februarja leta 1584; to letnico nosijo tudi izvodi slovenskega prevoda Biblije, ki seveda niso bili poceni. Po nekaterih izračunih je vsaka teh razkošnih in obsežnih knjig z močnimi lesenimi platnicami, prevlečenimi z belim in črnim usnjem ter s kovinskimi ogli in sponkami, stala toliko, kot par dobrih volov.
—–
Kartograf in topograf GEORG MATTÄUS VISCHER je kot vojak verjetno sodeloval v tridesetletni vojni, leta 1669 pa se je posvetil kartografiji. Prvi večji deli sta bila večlistna zemljevida Gornje in Spodnje Avstrije, pozneje pa je izdelal še za slovenske dežele pomembno »Topografijo Štajerske«. V njej je 392 upodobitev štajerskih mest, trgov, samostanov in gradov; med temi je 142 motivov s sedanjega slovenskega državnega ozemlja. Delo je dopolnilo Valvasorjevi Topografiji Kranjske in eden najpomembnejših virov za preučevanje krajevne zgodovine Štajerske. Kartograf Georg Mattäus Vischer se je rodil na današnji dan pred 390-imi leti v Wennsu v Avstriji.
—–
Posebno mesto v slovenski književnosti zavzema pisateljica, publicistka in odločna bojevnica za ženske pravice ZOFKA KVEDER. V svojih delih je prikazovala žensko kot žrtev razrednega in družinskega zatiranja ter zlagane civilizacije. Takšna je téma romana “Njeno življenje”, zbirke črtic “Misterij žene”, pa tudi protivojnega romana v pismih “Hanka”. V štiridejanki “Pravica do življenja” pa zagovarja pravico ženske do izbire življenjskega sopotnika po svoji volji. Ivan Cankar je o njej napisal, da je prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo. Zofka Kveder se je rodila na današnji dan pred 140-imi leti v Ljubljani.
—–
JOŽE CESAR je bil najprej pristaniški delavec, pozneje pa se je pod mentorstvom Avgusta Černigoja posvetil slikarstvu. Ko je po drugi svetovni vojni postal prvi scenograf Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, se je njegova ustvarjalnost najbolj razvila. Celih 18 let je oblikoval scenske postavitve tržaškega in drugih slovenskih ter jugoslovanskih gledališč.
Kot slikar je skupinsko in samostojno razstavljal v Benetkah, Milanu, Veroni in Trstu. Motiviko je zajemal predvsem iz tržaškega okolja, pogosto s socialno noto. Slogovno je slikal v izrazno preoblikovanem realizmu, sicer pa v olju, temperi in akvarelu v širokih potezah in v ostrih nasprotjih dekorativne in ekspresivne barvitosti. Rodil se je na današnji dan leta 1907 v Trstu.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ko je protestantski pisatelj in teolog Jurij Dalmatin dobil dovoljenje revizijske komisije za tisk slovenskega prevoda Biblije, je izbral tiskarja Samuela Selfischa v Wittenbergu v Nemčiji. Ta je ponudil ugodno ceno paprija in nizko odškodnino za izposojene lesoreze, ki so jih uporabili že za tisk izvirne Lutrove Bibilije. Na današnji dan leta 1583 (torej pred 435-imi leti) so z dragocenim rokopisom slovenskega prevoda Biblije (zavili so ga v povoščeno platno) na konjih odpotovali k tiskarju na Nemško. Na skoraj mesec dni dolgi poti so Dalmatina spremljali Adam Bohorič kot namestnik glavnega korektorja, tiskarski pomočnik Lenart Mravlja ter tehnična sodelavca Adam Bohorič mlajši in Janž Znojilšek. V rekordnem času so natisnili in zvezali 1500 izvodov, od tega 50 na boljšem papirju.
Na silvestrovo so se iz Wittenberga v hudi zimi odpravili v domovino. S seboj so nosili le darilne izvode, preostale pa so zaradi nevarnosti zaplembe tovorili v sodih in skrinjah, kot je bilo tedaj navadi za običajno trgovsko blago. V Ljubljano so prišli februarja leta 1584; to letnico nosijo tudi izvodi slovenskega prevoda Biblije, ki seveda niso bili poceni. Po nekaterih izračunih je vsaka teh razkošnih in obsežnih knjig z močnimi lesenimi platnicami, prevlečenimi z belim in črnim usnjem ter s kovinskimi ogli in sponkami, stala toliko, kot par dobrih volov.
—–
Kartograf in topograf GEORG MATTÄUS VISCHER je kot vojak verjetno sodeloval v tridesetletni vojni, leta 1669 pa se je posvetil kartografiji. Prvi večji deli sta bila večlistna zemljevida Gornje in Spodnje Avstrije, pozneje pa je izdelal še za slovenske dežele pomembno »Topografijo Štajerske«. V njej je 392 upodobitev štajerskih mest, trgov, samostanov in gradov; med temi je 142 motivov s sedanjega slovenskega državnega ozemlja. Delo je dopolnilo Valvasorjevi Topografiji Kranjske in eden najpomembnejših virov za preučevanje krajevne zgodovine Štajerske. Kartograf Georg Mattäus Vischer se je rodil na današnji dan pred 390-imi leti v Wennsu v Avstriji.
—–
Posebno mesto v slovenski književnosti zavzema pisateljica, publicistka in odločna bojevnica za ženske pravice ZOFKA KVEDER. V svojih delih je prikazovala žensko kot žrtev razrednega in družinskega zatiranja ter zlagane civilizacije. Takšna je téma romana “Njeno življenje”, zbirke črtic “Misterij žene”, pa tudi protivojnega romana v pismih “Hanka”. V štiridejanki “Pravica do življenja” pa zagovarja pravico ženske do izbire življenjskega sopotnika po svoji volji. Ivan Cankar je o njej napisal, da je prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo. Zofka Kveder se je rodila na današnji dan pred 140-imi leti v Ljubljani.
—–
JOŽE CESAR je bil najprej pristaniški delavec, pozneje pa se je pod mentorstvom Avgusta Černigoja posvetil slikarstvu. Ko je po drugi svetovni vojni postal prvi scenograf Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, se je njegova ustvarjalnost najbolj razvila. Celih 18 let je oblikoval scenske postavitve tržaškega in drugih slovenskih ter jugoslovanskih gledališč.
Kot slikar je skupinsko in samostojno razstavljal v Benetkah, Milanu, Veroni in Trstu. Motiviko je zajemal predvsem iz tržaškega okolja, pogosto s socialno noto. Slogovno je slikal v izrazno preoblikovanem realizmu, sicer pa v olju, temperi in akvarelu v širokih potezah in v ostrih nasprotjih dekorativne in ekspresivne barvitosti. Rodil se je na današnji dan leta 1907 v Trstu.
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Neveljaven email naslov