Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glasbenik in dirigent FILIP BERNARD se je rodil na današnji dan leta 1896 na Jesenicah. Sicer se je izučil za železostrugarja, a se je posvetil glasbi; izpopolnjeval se je na ljubljanskem konservatoriju in deloval kot dirigent tovarniških, delavskih in poklicnih orkestrov in zborov. V letih med prvo in drugo svetovno vojno je sodeloval v naprednem gibanju, aprila leta 1941 pa so na njegovem domu na Vodnikovi cestri v Ljubljani ustanovili glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet.
Leto pozneje so ga konfinirali v Abruce v srednji Italiji, po italijanski kapitulaciji pa je prišel v Gravino in bil med ustanovitelji pevskega zbora narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije »Srečko Kosovel«. Po osvoboditvi je v Mariboru sodeloval pri ustanovitvi povojne Opere, nato pa se je vrnil v Ljubljano v Slovensko filharmonijo in v radijski orkester. Filip Bernard je napisal tudi več popularnih glasbenih del.
—–
Etnolog, romanist in lutkar NIKO KURET je na ljubljanski univerzi leta 1930 diplomiral iz romanistike in primerjalne književnosti, leta 1946 iz etnologije, deset let pozneje pa je doktoriral. Najprej je bil srednješolski profesor, od leta 1958 pa je delal na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, nazadnje kot znanstveni svetnik. Pisal je teoretične eseje o sodobnem gledališču, urejal revijo Ljudski oder in knjižno zbirko z enakim naslovom, prirejal stare slovenske ljudske igre,
raziskoval liturgične igre na Slovenskem ter sintetično in analitično prikazal ljudsko gledališče, predvsem lutkarstvo in ziljsko štehvanje.
Med njegovimi deli velja posebej omeniti »Praznično leto Slovencev«, s katerim je obudil spomin na številne običaje in navade slovenskega ljudstva. Zanj je v Palermu dobil nagrado Giuseppe Pietrè, za ljudsko dramatiko pa Herderjevo nagrado na Dunaju. Kot eden začetnikov slovenskega lutkovnega gledališča je leta 1934 v Kranju ustanovil prvi oder ročnih lutk, nekaj let pozneje pa je s svojo lutkarsko »Pavlihovo druščino« uveljavil stalnega junaka – burkeža Pavliho. Leta 1991 je Niko Kuret postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Trstu.
—–
Dramska igralka in pisateljica ALJA TKAČEV je po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost leta 1957 kot svobodna umetnica ustanovila gledališko skupino »Komedijantski atelje«, v letih od 1964 do 80 je bila stalna članica Slovenskega mladinskega gledališča, nato pa Lutkovnega gledališča Ljubljana. Bila je igralka z veliko govorno kulturo in privrženka tako imenovanega totalnega gledališča.
Njen igralski razpon je segal od otroških, dekliških in fantovskih likov do pretanjenih upodobitev sodobnih žensk in groteskno parodiranih likov nerealnih bitij. Alja Tkačev je pisala tudi pesmi, prozo, dramska besedila, lutkovne in radijske igre ter pogosto nastopala v oddajah za otroke na ljubljanskem radiu. Rodila se je na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Glasbenik in dirigent FILIP BERNARD se je rodil na današnji dan leta 1896 na Jesenicah. Sicer se je izučil za železostrugarja, a se je posvetil glasbi; izpopolnjeval se je na ljubljanskem konservatoriju in deloval kot dirigent tovarniških, delavskih in poklicnih orkestrov in zborov. V letih med prvo in drugo svetovno vojno je sodeloval v naprednem gibanju, aprila leta 1941 pa so na njegovem domu na Vodnikovi cestri v Ljubljani ustanovili glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet.
Leto pozneje so ga konfinirali v Abruce v srednji Italiji, po italijanski kapitulaciji pa je prišel v Gravino in bil med ustanovitelji pevskega zbora narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije »Srečko Kosovel«. Po osvoboditvi je v Mariboru sodeloval pri ustanovitvi povojne Opere, nato pa se je vrnil v Ljubljano v Slovensko filharmonijo in v radijski orkester. Filip Bernard je napisal tudi več popularnih glasbenih del.
—–
Etnolog, romanist in lutkar NIKO KURET je na ljubljanski univerzi leta 1930 diplomiral iz romanistike in primerjalne književnosti, leta 1946 iz etnologije, deset let pozneje pa je doktoriral. Najprej je bil srednješolski profesor, od leta 1958 pa je delal na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, nazadnje kot znanstveni svetnik. Pisal je teoretične eseje o sodobnem gledališču, urejal revijo Ljudski oder in knjižno zbirko z enakim naslovom, prirejal stare slovenske ljudske igre,
raziskoval liturgične igre na Slovenskem ter sintetično in analitično prikazal ljudsko gledališče, predvsem lutkarstvo in ziljsko štehvanje.
Med njegovimi deli velja posebej omeniti »Praznično leto Slovencev«, s katerim je obudil spomin na številne običaje in navade slovenskega ljudstva. Zanj je v Palermu dobil nagrado Giuseppe Pietrè, za ljudsko dramatiko pa Herderjevo nagrado na Dunaju. Kot eden začetnikov slovenskega lutkovnega gledališča je leta 1934 v Kranju ustanovil prvi oder ročnih lutk, nekaj let pozneje pa je s svojo lutkarsko »Pavlihovo druščino« uveljavil stalnega junaka – burkeža Pavliho. Leta 1991 je Niko Kuret postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Trstu.
—–
Dramska igralka in pisateljica ALJA TKAČEV je po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost leta 1957 kot svobodna umetnica ustanovila gledališko skupino »Komedijantski atelje«, v letih od 1964 do 80 je bila stalna članica Slovenskega mladinskega gledališča, nato pa Lutkovnega gledališča Ljubljana. Bila je igralka z veliko govorno kulturo in privrženka tako imenovanega totalnega gledališča.
Njen igralski razpon je segal od otroških, dekliških in fantovskih likov do pretanjenih upodobitev sodobnih žensk in groteskno parodiranih likov nerealnih bitij. Alja Tkačev je pisala tudi pesmi, prozo, dramska besedila, lutkovne in radijske igre ter pogosto nastopala v oddajah za otroke na ljubljanskem radiu. Rodila se je na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov