Pesnik, prevajalec in glasbenik  IVAN  ZORMAN je bil pomemben slovenski kulturni delavec v Združenih državah Amerike. Rodil se je na današnji dan leta 1889 v Šmarju pri Grosupljem. Že kot otrok se je z družino preselil v Ameriko, v Clevelandu končal gimnazijo ter na tamkajšnji univerzi leta 1912 diplomiral iz glasbe. Preživljal se je kot organist in pevovodja. V svojem pesništvu je nadaljeval predvsem slovensko romantično izročilo 19. stoletja, njegova poudarjena tematika pa je bilo seveda slovensko izseljenstvo v Ameriki. Ivan Zorman je izdal več pesniških zbirk v slovenščini, uveljavil pa se je tudi kot prevajalec naše poezije v angleščino.

—–

Italijanski slavist in prevajalec  ENRICO  DAMIANI  se je kot tajnik knjižnice poslanske zbornice v Rimu  posebej posvetil slovanskim jezikom in književnostim in tako je italijanskim bralcem s svojim prevajalskim delom predstavil tudi precejšen del slovenske književnosti. Za časopisje in antologijo je prevajal Prešerna, Gregorčiča, Gradnika, Tavčarja, Finžgarja in  Preglja, največ pa Cankarja. Enrico Damiani se je rodil na današnji dan leta 1892  v Rimu.

—–

Etnolog in slavist  VILKO  NOVAK  je leta 1933 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike, nato v Budmpešti študiral etnologijo, po koncu druge svetovne vojne pa je doktoriral na ljubljanski univerzi. Nato je bil gimnazijski profesor, pozneje pa redni profesor na oddelku za etnologijo filozofske fakultete, ki ga je skoraj dve desetletji tudi vodil. Raziskoval je jezikoslovno, slovstveno in kulturnozgodovinko problematiko Prekmurja, zasnoval in uredil več del, sestavil slovar stare knjižne prekmurščine ter prevajal iz madžarščine.

V svojih delih je poskušal približati slabo znano Prekmurje preostali Sloveniji; obravnaval je prekmursko ljudsko prehrano, lončarstvo, vinogradništvo, stavbarstvo, šege in značilnosti ljudske kulture, zgodovino živinoreje in planšarstva na Slovenskem, pisal pa je tudi o duhovni kulturi  ter leta 1969 sodeloval pri pripravi Etnološkega atlasa Jugoslavije. Vilko Novak je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze ter prejel Murkovo priznanje in srebrni častni znak Republike Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1909 v Beltincih.

—–

MIJA  JARC  se je rodila na današnji dan leta 1911 v Ljubljani. Kot izjemna kostumografka je sodelovala z vsemi slovenskimi in številnimi srednjeevropskimi gledališči. Velja za pionirko slovenske strokovno utemeljene kostumografije. Kostume je oblikovala tako, da so izražali osebnost likov in obdobje dogajanja. Leta 1970 je Mija Jarc prejela nagrado Sterijevega pozorja.

—–

Po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 si je esesovski akcijski oddelek, ki je prišel z vzhodne Poljske, v opuščeni luščilnici riža pri Sveti Sobóti v tržaškem predmestju Škedenj uredil policijsko taborišče. V njem so zbirali Jude iz operacijske cone Jadransko Primorje in z nekaterih območij severne Italije ter jih od tam pošiljali v nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz.

V tržaško Rižarno so zapirali tudi pripadnike osvobodilnih gibanj in jih velikokrat na okruten način usmrtili.  Trupla so upepeljevali v novozgrajenem krematoriju, pepel pa stresali v morje. Število žrtev ocenjujejo na nekaj tisoč. Ob približevanju jugoslovanske armade Trstu so esesovci na današnji dan leta 1945   razstrelili krematorij in večino arhivskega gradiva uničili. Republika Italija je leta 1974 razglasila Rižarno Svete Sobóte za nacionalni spomenik.