Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnik, prevajalec in glasbenik IVAN ZORMAN je bil pomemben slovenski kulturni delavec v Združenih državah Amerike. Rodil se je na današnji dan leta 1889 v Šmarju pri Grosupljem. Že kot otrok se je z družino preselil v Ameriko, v Clevelandu končal gimnazijo ter na tamkajšnji univerzi leta 1912 diplomiral iz glasbe. Preživljal se je kot organist in pevovodja. V svojem pesništvu je nadaljeval predvsem slovensko romantično izročilo 19. stoletja, njegova poudarjena tematika pa je bilo seveda slovensko izseljenstvo v Ameriki. Ivan Zorman je izdal več pesniških zbirk v slovenščini, uveljavil pa se je tudi kot prevajalec naše poezije v angleščino.
—–
Italijanski slavist in prevajalec ENRICO DAMIANI se je kot tajnik knjižnice poslanske zbornice v Rimu posebej posvetil slovanskim jezikom in književnostim in tako je italijanskim bralcem s svojim prevajalskim delom predstavil tudi precejšen del slovenske književnosti. Za časopisje in antologijo je prevajal Prešerna, Gregorčiča, Gradnika, Tavčarja, Finžgarja in Preglja, največ pa Cankarja. Enrico Damiani se je rodil na današnji dan leta 1892 v Rimu.
—–
Etnolog in slavist VILKO NOVAK je leta 1933 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike, nato v Budmpešti študiral etnologijo, po koncu druge svetovne vojne pa je doktoriral na ljubljanski univerzi. Nato je bil gimnazijski profesor, pozneje pa redni profesor na oddelku za etnologijo filozofske fakultete, ki ga je skoraj dve desetletji tudi vodil. Raziskoval je jezikoslovno, slovstveno in kulturnozgodovinko problematiko Prekmurja, zasnoval in uredil več del, sestavil slovar stare knjižne prekmurščine ter prevajal iz madžarščine.
V svojih delih je poskušal približati slabo znano Prekmurje preostali Sloveniji; obravnaval je prekmursko ljudsko prehrano, lončarstvo, vinogradništvo, stavbarstvo, šege in značilnosti ljudske kulture, zgodovino živinoreje in planšarstva na Slovenskem, pisal pa je tudi o duhovni kulturi ter leta 1969 sodeloval pri pripravi Etnološkega atlasa Jugoslavije. Vilko Novak je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze ter prejel Murkovo priznanje in srebrni častni znak Republike Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1909 v Beltincih.
—–
MIJA JARC se je rodila na današnji dan leta 1911 v Ljubljani. Kot izjemna kostumografka je sodelovala z vsemi slovenskimi in številnimi srednjeevropskimi gledališči. Velja za pionirko slovenske strokovno utemeljene kostumografije. Kostume je oblikovala tako, da so izražali osebnost likov in obdobje dogajanja. Leta 1970 je Mija Jarc prejela nagrado Sterijevega pozorja.
—–
Po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 si je esesovski akcijski oddelek, ki je prišel z vzhodne Poljske, v opuščeni luščilnici riža pri Sveti Sobóti v tržaškem predmestju Škedenj uredil policijsko taborišče. V njem so zbirali Jude iz operacijske cone Jadransko Primorje in z nekaterih območij severne Italije ter jih od tam pošiljali v nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz.
V tržaško Rižarno so zapirali tudi pripadnike osvobodilnih gibanj in jih velikokrat na okruten način usmrtili. Trupla so upepeljevali v novozgrajenem krematoriju, pepel pa stresali v morje. Število žrtev ocenjujejo na nekaj tisoč. Ob približevanju jugoslovanske armade Trstu so esesovci na današnji dan leta 1945 razstrelili krematorij in večino arhivskega gradiva uničili. Republika Italija je leta 1974 razglasila Rižarno Svete Sobóte za nacionalni spomenik.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pesnik, prevajalec in glasbenik IVAN ZORMAN je bil pomemben slovenski kulturni delavec v Združenih državah Amerike. Rodil se je na današnji dan leta 1889 v Šmarju pri Grosupljem. Že kot otrok se je z družino preselil v Ameriko, v Clevelandu končal gimnazijo ter na tamkajšnji univerzi leta 1912 diplomiral iz glasbe. Preživljal se je kot organist in pevovodja. V svojem pesništvu je nadaljeval predvsem slovensko romantično izročilo 19. stoletja, njegova poudarjena tematika pa je bilo seveda slovensko izseljenstvo v Ameriki. Ivan Zorman je izdal več pesniških zbirk v slovenščini, uveljavil pa se je tudi kot prevajalec naše poezije v angleščino.
—–
Italijanski slavist in prevajalec ENRICO DAMIANI se je kot tajnik knjižnice poslanske zbornice v Rimu posebej posvetil slovanskim jezikom in književnostim in tako je italijanskim bralcem s svojim prevajalskim delom predstavil tudi precejšen del slovenske književnosti. Za časopisje in antologijo je prevajal Prešerna, Gregorčiča, Gradnika, Tavčarja, Finžgarja in Preglja, največ pa Cankarja. Enrico Damiani se je rodil na današnji dan leta 1892 v Rimu.
—–
Etnolog in slavist VILKO NOVAK je leta 1933 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike, nato v Budmpešti študiral etnologijo, po koncu druge svetovne vojne pa je doktoriral na ljubljanski univerzi. Nato je bil gimnazijski profesor, pozneje pa redni profesor na oddelku za etnologijo filozofske fakultete, ki ga je skoraj dve desetletji tudi vodil. Raziskoval je jezikoslovno, slovstveno in kulturnozgodovinko problematiko Prekmurja, zasnoval in uredil več del, sestavil slovar stare knjižne prekmurščine ter prevajal iz madžarščine.
V svojih delih je poskušal približati slabo znano Prekmurje preostali Sloveniji; obravnaval je prekmursko ljudsko prehrano, lončarstvo, vinogradništvo, stavbarstvo, šege in značilnosti ljudske kulture, zgodovino živinoreje in planšarstva na Slovenskem, pisal pa je tudi o duhovni kulturi ter leta 1969 sodeloval pri pripravi Etnološkega atlasa Jugoslavije. Vilko Novak je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze ter prejel Murkovo priznanje in srebrni častni znak Republike Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1909 v Beltincih.
—–
MIJA JARC se je rodila na današnji dan leta 1911 v Ljubljani. Kot izjemna kostumografka je sodelovala z vsemi slovenskimi in številnimi srednjeevropskimi gledališči. Velja za pionirko slovenske strokovno utemeljene kostumografije. Kostume je oblikovala tako, da so izražali osebnost likov in obdobje dogajanja. Leta 1970 je Mija Jarc prejela nagrado Sterijevega pozorja.
—–
Po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 si je esesovski akcijski oddelek, ki je prišel z vzhodne Poljske, v opuščeni luščilnici riža pri Sveti Sobóti v tržaškem predmestju Škedenj uredil policijsko taborišče. V njem so zbirali Jude iz operacijske cone Jadransko Primorje in z nekaterih območij severne Italije ter jih od tam pošiljali v nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz.
V tržaško Rižarno so zapirali tudi pripadnike osvobodilnih gibanj in jih velikokrat na okruten način usmrtili. Trupla so upepeljevali v novozgrajenem krematoriju, pepel pa stresali v morje. Število žrtev ocenjujejo na nekaj tisoč. Ob približevanju jugoslovanske armade Trstu so esesovci na današnji dan leta 1945 razstrelili krematorij in večino arhivskega gradiva uničili. Republika Italija je leta 1974 razglasila Rižarno Svete Sobóte za nacionalni spomenik.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov