Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnik, prevajalec in glasbenik IVAN ZORMAN je bil pomemben slovenski kulturni delavec v Združenih državah Amerike. Rodil se je na današnji dan leta 1889 v Šmarju pri Grosupljem. Že kot otrok se je z družino preselil v Ameriko, v Clevelandu končal gimnazijo ter na tamkajšnji univerzi leta 1912 diplomiral iz glasbe. Preživljal se je kot organist in pevovodja. V svojem pesništvu je nadaljeval predvsem slovensko romantično izročilo 19. stoletja, njegova poudarjena tematika pa je bilo seveda slovensko izseljenstvo v Ameriki. Ivan Zorman je izdal več pesniških zbirk v slovenščini, uveljavil pa se je tudi kot prevajalec naše poezije v angleščino.
—–
Italijanski slavist in prevajalec ENRICO DAMIANI se je kot tajnik knjižnice poslanske zbornice v Rimu posebej posvetil slovanskim jezikom in književnostim in tako je italijanskim bralcem s svojim prevajalskim delom predstavil tudi precejšen del slovenske književnosti. Za časopisje in antologijo je prevajal Prešerna, Gregorčiča, Gradnika, Tavčarja, Finžgarja in Preglja, največ pa Cankarja. Enrico Damiani se je rodil na današnji dan leta 1892 v Rimu.
—–
Etnolog in slavist VILKO NOVAK je leta 1933 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike, nato v Budmpešti študiral etnologijo, po koncu druge svetovne vojne pa je doktoriral na ljubljanski univerzi. Nato je bil gimnazijski profesor, pozneje pa redni profesor na oddelku za etnologijo filozofske fakultete, ki ga je skoraj dve desetletji tudi vodil. Raziskoval je jezikoslovno, slovstveno in kulturnozgodovinko problematiko Prekmurja, zasnoval in uredil več del, sestavil slovar stare knjižne prekmurščine ter prevajal iz madžarščine.
V svojih delih je poskušal približati slabo znano Prekmurje preostali Sloveniji; obravnaval je prekmursko ljudsko prehrano, lončarstvo, vinogradništvo, stavbarstvo, šege in značilnosti ljudske kulture, zgodovino živinoreje in planšarstva na Slovenskem, pisal pa je tudi o duhovni kulturi ter leta 1969 sodeloval pri pripravi Etnološkega atlasa Jugoslavije. Vilko Novak je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze ter prejel Murkovo priznanje in srebrni častni znak Republike Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1909 v Beltincih.
—–
MIJA JARC se je rodila na današnji dan leta 1911 v Ljubljani. Kot izjemna kostumografka je sodelovala z vsemi slovenskimi in številnimi srednjeevropskimi gledališči. Velja za pionirko slovenske strokovno utemeljene kostumografije. Kostume je oblikovala tako, da so izražali osebnost likov in obdobje dogajanja. Leta 1970 je Mija Jarc prejela nagrado Sterijevega pozorja.
—–
Po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 si je esesovski akcijski oddelek, ki je prišel z vzhodne Poljske, v opuščeni luščilnici riža pri Sveti Sobóti v tržaškem predmestju Škedenj uredil policijsko taborišče. V njem so zbirali Jude iz operacijske cone Jadransko Primorje in z nekaterih območij severne Italije ter jih od tam pošiljali v nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz.
V tržaško Rižarno so zapirali tudi pripadnike osvobodilnih gibanj in jih velikokrat na okruten način usmrtili. Trupla so upepeljevali v novozgrajenem krematoriju, pepel pa stresali v morje. Število žrtev ocenjujejo na nekaj tisoč. Ob približevanju jugoslovanske armade Trstu so esesovci na današnji dan leta 1945 razstrelili krematorij in večino arhivskega gradiva uničili. Republika Italija je leta 1974 razglasila Rižarno Svete Sobóte za nacionalni spomenik.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pesnik, prevajalec in glasbenik IVAN ZORMAN je bil pomemben slovenski kulturni delavec v Združenih državah Amerike. Rodil se je na današnji dan leta 1889 v Šmarju pri Grosupljem. Že kot otrok se je z družino preselil v Ameriko, v Clevelandu končal gimnazijo ter na tamkajšnji univerzi leta 1912 diplomiral iz glasbe. Preživljal se je kot organist in pevovodja. V svojem pesništvu je nadaljeval predvsem slovensko romantično izročilo 19. stoletja, njegova poudarjena tematika pa je bilo seveda slovensko izseljenstvo v Ameriki. Ivan Zorman je izdal več pesniških zbirk v slovenščini, uveljavil pa se je tudi kot prevajalec naše poezije v angleščino.
—–
Italijanski slavist in prevajalec ENRICO DAMIANI se je kot tajnik knjižnice poslanske zbornice v Rimu posebej posvetil slovanskim jezikom in književnostim in tako je italijanskim bralcem s svojim prevajalskim delom predstavil tudi precejšen del slovenske književnosti. Za časopisje in antologijo je prevajal Prešerna, Gregorčiča, Gradnika, Tavčarja, Finžgarja in Preglja, največ pa Cankarja. Enrico Damiani se je rodil na današnji dan leta 1892 v Rimu.
—–
Etnolog in slavist VILKO NOVAK je leta 1933 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike, nato v Budmpešti študiral etnologijo, po koncu druge svetovne vojne pa je doktoriral na ljubljanski univerzi. Nato je bil gimnazijski profesor, pozneje pa redni profesor na oddelku za etnologijo filozofske fakultete, ki ga je skoraj dve desetletji tudi vodil. Raziskoval je jezikoslovno, slovstveno in kulturnozgodovinko problematiko Prekmurja, zasnoval in uredil več del, sestavil slovar stare knjižne prekmurščine ter prevajal iz madžarščine.
V svojih delih je poskušal približati slabo znano Prekmurje preostali Sloveniji; obravnaval je prekmursko ljudsko prehrano, lončarstvo, vinogradništvo, stavbarstvo, šege in značilnosti ljudske kulture, zgodovino živinoreje in planšarstva na Slovenskem, pisal pa je tudi o duhovni kulturi ter leta 1969 sodeloval pri pripravi Etnološkega atlasa Jugoslavije. Vilko Novak je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze ter prejel Murkovo priznanje in srebrni častni znak Republike Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1909 v Beltincih.
—–
MIJA JARC se je rodila na današnji dan leta 1911 v Ljubljani. Kot izjemna kostumografka je sodelovala z vsemi slovenskimi in številnimi srednjeevropskimi gledališči. Velja za pionirko slovenske strokovno utemeljene kostumografije. Kostume je oblikovala tako, da so izražali osebnost likov in obdobje dogajanja. Leta 1970 je Mija Jarc prejela nagrado Sterijevega pozorja.
—–
Po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 si je esesovski akcijski oddelek, ki je prišel z vzhodne Poljske, v opuščeni luščilnici riža pri Sveti Sobóti v tržaškem predmestju Škedenj uredil policijsko taborišče. V njem so zbirali Jude iz operacijske cone Jadransko Primorje in z nekaterih območij severne Italije ter jih od tam pošiljali v nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz.
V tržaško Rižarno so zapirali tudi pripadnike osvobodilnih gibanj in jih velikokrat na okruten način usmrtili. Trupla so upepeljevali v novozgrajenem krematoriju, pepel pa stresali v morje. Število žrtev ocenjujejo na nekaj tisoč. Ob približevanju jugoslovanske armade Trstu so esesovci na današnji dan leta 1945 razstrelili krematorij in večino arhivskega gradiva uničili. Republika Italija je leta 1974 razglasila Rižarno Svete Sobóte za nacionalni spomenik.
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov