Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1524 je Ljubljano opustošil velik požar. Ta je bil povod, da so mestni očetje izdali nekaj strogih predpisov, ki naj bi preprečevali podobne nesreče. V mestu so prepovedali graditev lesenih hiš, hlevov in gospodarskih poslopij. Ustanovili so stalno mestno nočno stražo, požarna nadzornika pa sta morala skrbeti, da je bila nevarnost požarov čim manjša. Pregledovala sta dimnike in med sušo še posebej pazila, da so bila na najbolj ogroženih krajih vedno polna vedra vode in peska. Če je grajski čuvaj ali stražar naznanil požar, so morali vsi meščani brez izjeme s primernim orodjem takoj pohiteti na kraj nesreče. Ta požarni red je veljal do leta 1676, ko so mestni očetje ljubljanski sprejeli novega, še bolj natančnega.
—–
Vodstvo ljubljanske Filharmonične družbe, združenja meščanskih ljubiteljev glasbe in poklicnih glasbenikov, ustanovljene leta 1794, se je odločilo med častne člane izvoliti tudi velikega nemškega skladatelja Beethovna. Po daljšem poizvedovanju, ali bi bil eden najpomembnejših svetovnih glasbenikov to čast sploh pripravljen sprejeti, so mu diplomo le poslali. Ludvig van Beethoven se je na današnji dan leta 1819 ljubljanskim filharmonikom za častno članstvo prijazno zahvalil ter pismu priložil še prepis svoje »Pastoralne simfonije« z lastnoročnimi popravki. Ta partitura je zdaj ena izmed dragocenosti, ki jih v svoji glasbeni zbirki hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
—–
Medicinski tehnik, ljudski pisatelj in politik IVAN KRAMBERGER je ob delu v nemških bolnišnicah postal vrhunski strokovnjak za dializne aparate. Izboljšave teh so mu prinesle slavo in denar, tega je takoj namenil za pomoč bolnim in invalidnim v domovini. Za svoje humanitarno delo je leta 1984 prejel tudi državno odlikovanje. Po vrnitvi v domovino leta 1990 je nastopil na volitvah za predsednika predsedstva Slovenije kot samostojni kandidat in v prvem krogu zbral skoraj 20 odstotkov glasov volivcev.
Dve leti pozneje je skušal vnovič kandidirati na predsedniških volitvah, vendar je na predvolilnem shodu v Jurovskem Dolu padel kot žrtev atentata. Ivan Kramberger, samosvoja osebnost slovenskega političnega prostora in – po ljudskem glasu – “dobrotnik iz Negove”, se je rodil na današnji dan leta 1936 v Negovi pri Gornji Radgoni.
——-
Na današnji dan leta 1980 je v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru umrl prvi in edini povojni predsednik Jugoslavije JOSIP BROZ TITO. Z njegovo smrtjo se je v Jugoslaviji končalo obdobje tako imenovanega »titoizma«, specifične samoupravne socialistične ureditve, ki se je po marsičem razlikovala od državnega socializma vzhodnoevropskega tipa. Tito je v državi pomenil najvišjo avtoriteto, saj je združevala funkcije šefa države in partije ter vrhovnega poveljnika vojske.
Vse do poznih let svojega življenja je imel v državi absolutno oblast, čeprav so se v zadnjih letih že kazali znaki prihajajoče krize, ki pa jih je oblast prikrivala in zavirala. Kljub avtokratskemu vodenju države pa je Josip Broz Tito užival ugled velikega državnika in politika. To se je pokazalo tudi na pogrebu pred 38-imi leti, ki se ga je udeležilo več kot dvesto delegacij iz 127-ih držav, med njimi številni predsedniki držav, vlad, strank in druge ugledne osebnosti.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1524 je Ljubljano opustošil velik požar. Ta je bil povod, da so mestni očetje izdali nekaj strogih predpisov, ki naj bi preprečevali podobne nesreče. V mestu so prepovedali graditev lesenih hiš, hlevov in gospodarskih poslopij. Ustanovili so stalno mestno nočno stražo, požarna nadzornika pa sta morala skrbeti, da je bila nevarnost požarov čim manjša. Pregledovala sta dimnike in med sušo še posebej pazila, da so bila na najbolj ogroženih krajih vedno polna vedra vode in peska. Če je grajski čuvaj ali stražar naznanil požar, so morali vsi meščani brez izjeme s primernim orodjem takoj pohiteti na kraj nesreče. Ta požarni red je veljal do leta 1676, ko so mestni očetje ljubljanski sprejeli novega, še bolj natančnega.
—–
Vodstvo ljubljanske Filharmonične družbe, združenja meščanskih ljubiteljev glasbe in poklicnih glasbenikov, ustanovljene leta 1794, se je odločilo med častne člane izvoliti tudi velikega nemškega skladatelja Beethovna. Po daljšem poizvedovanju, ali bi bil eden najpomembnejših svetovnih glasbenikov to čast sploh pripravljen sprejeti, so mu diplomo le poslali. Ludvig van Beethoven se je na današnji dan leta 1819 ljubljanskim filharmonikom za častno članstvo prijazno zahvalil ter pismu priložil še prepis svoje »Pastoralne simfonije« z lastnoročnimi popravki. Ta partitura je zdaj ena izmed dragocenosti, ki jih v svoji glasbeni zbirki hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
—–
Medicinski tehnik, ljudski pisatelj in politik IVAN KRAMBERGER je ob delu v nemških bolnišnicah postal vrhunski strokovnjak za dializne aparate. Izboljšave teh so mu prinesle slavo in denar, tega je takoj namenil za pomoč bolnim in invalidnim v domovini. Za svoje humanitarno delo je leta 1984 prejel tudi državno odlikovanje. Po vrnitvi v domovino leta 1990 je nastopil na volitvah za predsednika predsedstva Slovenije kot samostojni kandidat in v prvem krogu zbral skoraj 20 odstotkov glasov volivcev.
Dve leti pozneje je skušal vnovič kandidirati na predsedniških volitvah, vendar je na predvolilnem shodu v Jurovskem Dolu padel kot žrtev atentata. Ivan Kramberger, samosvoja osebnost slovenskega političnega prostora in – po ljudskem glasu – “dobrotnik iz Negove”, se je rodil na današnji dan leta 1936 v Negovi pri Gornji Radgoni.
——-
Na današnji dan leta 1980 je v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru umrl prvi in edini povojni predsednik Jugoslavije JOSIP BROZ TITO. Z njegovo smrtjo se je v Jugoslaviji končalo obdobje tako imenovanega »titoizma«, specifične samoupravne socialistične ureditve, ki se je po marsičem razlikovala od državnega socializma vzhodnoevropskega tipa. Tito je v državi pomenil najvišjo avtoriteto, saj je združevala funkcije šefa države in partije ter vrhovnega poveljnika vojske.
Vse do poznih let svojega življenja je imel v državi absolutno oblast, čeprav so se v zadnjih letih že kazali znaki prihajajoče krize, ki pa jih je oblast prikrivala in zavirala. Kljub avtokratskemu vodenju države pa je Josip Broz Tito užival ugled velikega državnika in politika. To se je pokazalo tudi na pogrebu pred 38-imi leti, ki se ga je udeležilo več kot dvesto delegacij iz 127-ih držav, med njimi številni predsedniki držav, vlad, strank in druge ugledne osebnosti.
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov