Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1524 je Ljubljano opustošil velik požar. Ta je bil povod, da so mestni očetje izdali nekaj strogih predpisov, ki naj bi preprečevali podobne nesreče. V mestu so prepovedali graditev lesenih hiš, hlevov in gospodarskih poslopij. Ustanovili so stalno mestno nočno stražo, požarna nadzornika pa sta morala skrbeti, da je bila nevarnost požarov čim manjša. Pregledovala sta dimnike in med sušo še posebej pazila, da so bila na najbolj ogroženih krajih vedno polna vedra vode in peska. Če je grajski čuvaj ali stražar naznanil požar, so morali vsi meščani brez izjeme s primernim orodjem takoj pohiteti na kraj nesreče. Ta požarni red je veljal do leta 1676, ko so mestni očetje ljubljanski sprejeli novega, še bolj natančnega.
—–
Vodstvo ljubljanske Filharmonične družbe, združenja meščanskih ljubiteljev glasbe in poklicnih glasbenikov, ustanovljene leta 1794, se je odločilo med častne člane izvoliti tudi velikega nemškega skladatelja Beethovna. Po daljšem poizvedovanju, ali bi bil eden najpomembnejših svetovnih glasbenikov to čast sploh pripravljen sprejeti, so mu diplomo le poslali. Ludvig van Beethoven se je na današnji dan leta 1819 ljubljanskim filharmonikom za častno članstvo prijazno zahvalil ter pismu priložil še prepis svoje »Pastoralne simfonije« z lastnoročnimi popravki. Ta partitura je zdaj ena izmed dragocenosti, ki jih v svoji glasbeni zbirki hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
—–
Medicinski tehnik, ljudski pisatelj in politik IVAN KRAMBERGER je ob delu v nemških bolnišnicah postal vrhunski strokovnjak za dializne aparate. Izboljšave teh so mu prinesle slavo in denar, tega je takoj namenil za pomoč bolnim in invalidnim v domovini. Za svoje humanitarno delo je leta 1984 prejel tudi državno odlikovanje. Po vrnitvi v domovino leta 1990 je nastopil na volitvah za predsednika predsedstva Slovenije kot samostojni kandidat in v prvem krogu zbral skoraj 20 odstotkov glasov volivcev.
Dve leti pozneje je skušal vnovič kandidirati na predsedniških volitvah, vendar je na predvolilnem shodu v Jurovskem Dolu padel kot žrtev atentata. Ivan Kramberger, samosvoja osebnost slovenskega političnega prostora in – po ljudskem glasu – “dobrotnik iz Negove”, se je rodil na današnji dan leta 1936 v Negovi pri Gornji Radgoni.
——-
Na današnji dan leta 1980 je v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru umrl prvi in edini povojni predsednik Jugoslavije JOSIP BROZ TITO. Z njegovo smrtjo se je v Jugoslaviji končalo obdobje tako imenovanega »titoizma«, specifične samoupravne socialistične ureditve, ki se je po marsičem razlikovala od državnega socializma vzhodnoevropskega tipa. Tito je v državi pomenil najvišjo avtoriteto, saj je združevala funkcije šefa države in partije ter vrhovnega poveljnika vojske.
Vse do poznih let svojega življenja je imel v državi absolutno oblast, čeprav so se v zadnjih letih že kazali znaki prihajajoče krize, ki pa jih je oblast prikrivala in zavirala. Kljub avtokratskemu vodenju države pa je Josip Broz Tito užival ugled velikega državnika in politika. To se je pokazalo tudi na pogrebu pred 38-imi leti, ki se ga je udeležilo več kot dvesto delegacij iz 127-ih držav, med njimi številni predsedniki držav, vlad, strank in druge ugledne osebnosti.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1524 je Ljubljano opustošil velik požar. Ta je bil povod, da so mestni očetje izdali nekaj strogih predpisov, ki naj bi preprečevali podobne nesreče. V mestu so prepovedali graditev lesenih hiš, hlevov in gospodarskih poslopij. Ustanovili so stalno mestno nočno stražo, požarna nadzornika pa sta morala skrbeti, da je bila nevarnost požarov čim manjša. Pregledovala sta dimnike in med sušo še posebej pazila, da so bila na najbolj ogroženih krajih vedno polna vedra vode in peska. Če je grajski čuvaj ali stražar naznanil požar, so morali vsi meščani brez izjeme s primernim orodjem takoj pohiteti na kraj nesreče. Ta požarni red je veljal do leta 1676, ko so mestni očetje ljubljanski sprejeli novega, še bolj natančnega.
—–
Vodstvo ljubljanske Filharmonične družbe, združenja meščanskih ljubiteljev glasbe in poklicnih glasbenikov, ustanovljene leta 1794, se je odločilo med častne člane izvoliti tudi velikega nemškega skladatelja Beethovna. Po daljšem poizvedovanju, ali bi bil eden najpomembnejših svetovnih glasbenikov to čast sploh pripravljen sprejeti, so mu diplomo le poslali. Ludvig van Beethoven se je na današnji dan leta 1819 ljubljanskim filharmonikom za častno članstvo prijazno zahvalil ter pismu priložil še prepis svoje »Pastoralne simfonije« z lastnoročnimi popravki. Ta partitura je zdaj ena izmed dragocenosti, ki jih v svoji glasbeni zbirki hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
—–
Medicinski tehnik, ljudski pisatelj in politik IVAN KRAMBERGER je ob delu v nemških bolnišnicah postal vrhunski strokovnjak za dializne aparate. Izboljšave teh so mu prinesle slavo in denar, tega je takoj namenil za pomoč bolnim in invalidnim v domovini. Za svoje humanitarno delo je leta 1984 prejel tudi državno odlikovanje. Po vrnitvi v domovino leta 1990 je nastopil na volitvah za predsednika predsedstva Slovenije kot samostojni kandidat in v prvem krogu zbral skoraj 20 odstotkov glasov volivcev.
Dve leti pozneje je skušal vnovič kandidirati na predsedniških volitvah, vendar je na predvolilnem shodu v Jurovskem Dolu padel kot žrtev atentata. Ivan Kramberger, samosvoja osebnost slovenskega političnega prostora in – po ljudskem glasu – “dobrotnik iz Negove”, se je rodil na današnji dan leta 1936 v Negovi pri Gornji Radgoni.
——-
Na današnji dan leta 1980 je v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru umrl prvi in edini povojni predsednik Jugoslavije JOSIP BROZ TITO. Z njegovo smrtjo se je v Jugoslaviji končalo obdobje tako imenovanega »titoizma«, specifične samoupravne socialistične ureditve, ki se je po marsičem razlikovala od državnega socializma vzhodnoevropskega tipa. Tito je v državi pomenil najvišjo avtoriteto, saj je združevala funkcije šefa države in partije ter vrhovnega poveljnika vojske.
Vse do poznih let svojega življenja je imel v državi absolutno oblast, čeprav so se v zadnjih letih že kazali znaki prihajajoče krize, ki pa jih je oblast prikrivala in zavirala. Kljub avtokratskemu vodenju države pa je Josip Broz Tito užival ugled velikega državnika in politika. To se je pokazalo tudi na pogrebu pred 38-imi leti, ki se ga je udeležilo več kot dvesto delegacij iz 127-ih držav, med njimi številni predsedniki držav, vlad, strank in druge ugledne osebnosti.
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Neveljaven email naslov