Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1524 je Ljubljano opustošil velik požar. Ta je bil povod, da so mestni očetje izdali nekaj strogih predpisov, ki naj bi preprečevali podobne nesreče. V mestu so prepovedali graditev lesenih hiš, hlevov in gospodarskih poslopij. Ustanovili so stalno mestno nočno stražo, požarna nadzornika pa sta morala skrbeti, da je bila nevarnost požarov čim manjša. Pregledovala sta dimnike in med sušo še posebej pazila, da so bila na najbolj ogroženih krajih vedno polna vedra vode in peska. Če je grajski čuvaj ali stražar naznanil požar, so morali vsi meščani brez izjeme s primernim orodjem takoj pohiteti na kraj nesreče. Ta požarni red je veljal do leta 1676, ko so mestni očetje ljubljanski sprejeli novega, še bolj natančnega.
—–
Vodstvo ljubljanske Filharmonične družbe, združenja meščanskih ljubiteljev glasbe in poklicnih glasbenikov, ustanovljene leta 1794, se je odločilo med častne člane izvoliti tudi velikega nemškega skladatelja Beethovna. Po daljšem poizvedovanju, ali bi bil eden najpomembnejših svetovnih glasbenikov to čast sploh pripravljen sprejeti, so mu diplomo le poslali. Ludvig van Beethoven se je na današnji dan leta 1819 ljubljanskim filharmonikom za častno članstvo prijazno zahvalil ter pismu priložil še prepis svoje »Pastoralne simfonije« z lastnoročnimi popravki. Ta partitura je zdaj ena izmed dragocenosti, ki jih v svoji glasbeni zbirki hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
—–
Medicinski tehnik, ljudski pisatelj in politik IVAN KRAMBERGER je ob delu v nemških bolnišnicah postal vrhunski strokovnjak za dializne aparate. Izboljšave teh so mu prinesle slavo in denar, tega je takoj namenil za pomoč bolnim in invalidnim v domovini. Za svoje humanitarno delo je leta 1984 prejel tudi državno odlikovanje. Po vrnitvi v domovino leta 1990 je nastopil na volitvah za predsednika predsedstva Slovenije kot samostojni kandidat in v prvem krogu zbral skoraj 20 odstotkov glasov volivcev.
Dve leti pozneje je skušal vnovič kandidirati na predsedniških volitvah, vendar je na predvolilnem shodu v Jurovskem Dolu padel kot žrtev atentata. Ivan Kramberger, samosvoja osebnost slovenskega političnega prostora in – po ljudskem glasu – “dobrotnik iz Negove”, se je rodil na današnji dan leta 1936 v Negovi pri Gornji Radgoni.
——-
Na današnji dan leta 1980 je v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru umrl prvi in edini povojni predsednik Jugoslavije JOSIP BROZ TITO. Z njegovo smrtjo se je v Jugoslaviji končalo obdobje tako imenovanega »titoizma«, specifične samoupravne socialistične ureditve, ki se je po marsičem razlikovala od državnega socializma vzhodnoevropskega tipa. Tito je v državi pomenil najvišjo avtoriteto, saj je združevala funkcije šefa države in partije ter vrhovnega poveljnika vojske.
Vse do poznih let svojega življenja je imel v državi absolutno oblast, čeprav so se v zadnjih letih že kazali znaki prihajajoče krize, ki pa jih je oblast prikrivala in zavirala. Kljub avtokratskemu vodenju države pa je Josip Broz Tito užival ugled velikega državnika in politika. To se je pokazalo tudi na pogrebu pred 38-imi leti, ki se ga je udeležilo več kot dvesto delegacij iz 127-ih držav, med njimi številni predsedniki držav, vlad, strank in druge ugledne osebnosti.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1524 je Ljubljano opustošil velik požar. Ta je bil povod, da so mestni očetje izdali nekaj strogih predpisov, ki naj bi preprečevali podobne nesreče. V mestu so prepovedali graditev lesenih hiš, hlevov in gospodarskih poslopij. Ustanovili so stalno mestno nočno stražo, požarna nadzornika pa sta morala skrbeti, da je bila nevarnost požarov čim manjša. Pregledovala sta dimnike in med sušo še posebej pazila, da so bila na najbolj ogroženih krajih vedno polna vedra vode in peska. Če je grajski čuvaj ali stražar naznanil požar, so morali vsi meščani brez izjeme s primernim orodjem takoj pohiteti na kraj nesreče. Ta požarni red je veljal do leta 1676, ko so mestni očetje ljubljanski sprejeli novega, še bolj natančnega.
—–
Vodstvo ljubljanske Filharmonične družbe, združenja meščanskih ljubiteljev glasbe in poklicnih glasbenikov, ustanovljene leta 1794, se je odločilo med častne člane izvoliti tudi velikega nemškega skladatelja Beethovna. Po daljšem poizvedovanju, ali bi bil eden najpomembnejših svetovnih glasbenikov to čast sploh pripravljen sprejeti, so mu diplomo le poslali. Ludvig van Beethoven se je na današnji dan leta 1819 ljubljanskim filharmonikom za častno članstvo prijazno zahvalil ter pismu priložil še prepis svoje »Pastoralne simfonije« z lastnoročnimi popravki. Ta partitura je zdaj ena izmed dragocenosti, ki jih v svoji glasbeni zbirki hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
—–
Medicinski tehnik, ljudski pisatelj in politik IVAN KRAMBERGER je ob delu v nemških bolnišnicah postal vrhunski strokovnjak za dializne aparate. Izboljšave teh so mu prinesle slavo in denar, tega je takoj namenil za pomoč bolnim in invalidnim v domovini. Za svoje humanitarno delo je leta 1984 prejel tudi državno odlikovanje. Po vrnitvi v domovino leta 1990 je nastopil na volitvah za predsednika predsedstva Slovenije kot samostojni kandidat in v prvem krogu zbral skoraj 20 odstotkov glasov volivcev.
Dve leti pozneje je skušal vnovič kandidirati na predsedniških volitvah, vendar je na predvolilnem shodu v Jurovskem Dolu padel kot žrtev atentata. Ivan Kramberger, samosvoja osebnost slovenskega političnega prostora in – po ljudskem glasu – “dobrotnik iz Negove”, se je rodil na današnji dan leta 1936 v Negovi pri Gornji Radgoni.
——-
Na današnji dan leta 1980 je v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru umrl prvi in edini povojni predsednik Jugoslavije JOSIP BROZ TITO. Z njegovo smrtjo se je v Jugoslaviji končalo obdobje tako imenovanega »titoizma«, specifične samoupravne socialistične ureditve, ki se je po marsičem razlikovala od državnega socializma vzhodnoevropskega tipa. Tito je v državi pomenil najvišjo avtoriteto, saj je združevala funkcije šefa države in partije ter vrhovnega poveljnika vojske.
Vse do poznih let svojega življenja je imel v državi absolutno oblast, čeprav so se v zadnjih letih že kazali znaki prihajajoče krize, ki pa jih je oblast prikrivala in zavirala. Kljub avtokratskemu vodenju države pa je Josip Broz Tito užival ugled velikega državnika in politika. To se je pokazalo tudi na pogrebu pred 38-imi leti, ki se ga je udeležilo več kot dvesto delegacij iz 127-ih držav, med njimi številni predsedniki držav, vlad, strank in druge ugledne osebnosti.
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov