Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoli leta 1727 se je v Neissu v Šleziji rodil stavbenik JOHANN NEPOMUK FUCHS. O njegovih vajenskih in pomočniških letih ni nič znanega; prav tako ne vemo, kdaj je prišel v Maribor in se kot polir zaposlil pri Jožefu Hoferju. Leta 1762 se je poročil z njegovo vdovo in tako prevzel vodilno zidarsko delavnico v mestu. Kmalu je postal mariborski meščan in predstojnik gradbeniškega ceha. Od svojega pokojnega mojstra je delno prevzel razvoj novega tipa cerkvene arhitekture s centralnimi tlorisnimi zasnovami in tridelnimi konkavno razgibanimi fasadami. Temu je Johann Nepomuk Fuchs dodal še racionalistični podton, ki je opazen že pri njegovi prvi veliki stvaritvi, jezuitskem kolegiju s cerkvijo Svetega Alojzija v Mariboru.
—-
Predsedstvo Slovenskega narodbnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945 na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca 1946. leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.
—–
Nemški folozof, sociolog, ekonomist in politik KARL MARX je leta 1841 doktoriral iz filozofije, kmalu nato odšel v Francijo, vendar so ga zaradi politično-revolucionarne dejavnosti izgnali iz Pariza, nato pa še iz Buslja in Kölna. Odtlej je živel v Londonu. Razvil je zgodovinsko-materialistični nauk in kritiko politične ekonomije kot teoretično osnovo zgodovinsko nujne socialne revolucije. Z njo naj bi proletariat odpravil razredne odnose ter ustvaril komunistično družbo.
S Friedrichom Engelsom, prav tako nemškim socialnim filozofom in političnim ekonomistom, je bil utemeljitelj zgodovinskega materializma in znanstvenega socializma: leta 1848 sta izdala temeljno delo socialističnega in komunističnega gibanja »Komunistični manifest«. V njem sta razmišljala o možnostih za nastanek brezrazredne komunistične družbe, v kateri bodo proizvodna sredstva v kolektivni lasti, blaga in storitev pa bodo pravično deležni vsi ljudje ne glede na potrebe.
Karl Marx je pomemben kot poglobljen analitik kapitalistične družbe, njegove programske vizije pa so se izkazale za nestvarne. Rodil se je na današnji dan pred 200-imi leti v Trieru v Nemčiji.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Okoli leta 1727 se je v Neissu v Šleziji rodil stavbenik JOHANN NEPOMUK FUCHS. O njegovih vajenskih in pomočniških letih ni nič znanega; prav tako ne vemo, kdaj je prišel v Maribor in se kot polir zaposlil pri Jožefu Hoferju. Leta 1762 se je poročil z njegovo vdovo in tako prevzel vodilno zidarsko delavnico v mestu. Kmalu je postal mariborski meščan in predstojnik gradbeniškega ceha. Od svojega pokojnega mojstra je delno prevzel razvoj novega tipa cerkvene arhitekture s centralnimi tlorisnimi zasnovami in tridelnimi konkavno razgibanimi fasadami. Temu je Johann Nepomuk Fuchs dodal še racionalistični podton, ki je opazen že pri njegovi prvi veliki stvaritvi, jezuitskem kolegiju s cerkvijo Svetega Alojzija v Mariboru.
—-
Predsedstvo Slovenskega narodbnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945 na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca 1946. leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.
—–
Nemški folozof, sociolog, ekonomist in politik KARL MARX je leta 1841 doktoriral iz filozofije, kmalu nato odšel v Francijo, vendar so ga zaradi politično-revolucionarne dejavnosti izgnali iz Pariza, nato pa še iz Buslja in Kölna. Odtlej je živel v Londonu. Razvil je zgodovinsko-materialistični nauk in kritiko politične ekonomije kot teoretično osnovo zgodovinsko nujne socialne revolucije. Z njo naj bi proletariat odpravil razredne odnose ter ustvaril komunistično družbo.
S Friedrichom Engelsom, prav tako nemškim socialnim filozofom in političnim ekonomistom, je bil utemeljitelj zgodovinskega materializma in znanstvenega socializma: leta 1848 sta izdala temeljno delo socialističnega in komunističnega gibanja »Komunistični manifest«. V njem sta razmišljala o možnostih za nastanek brezrazredne komunistične družbe, v kateri bodo proizvodna sredstva v kolektivni lasti, blaga in storitev pa bodo pravično deležni vsi ljudje ne glede na potrebe.
Karl Marx je pomemben kot poglobljen analitik kapitalistične družbe, njegove programske vizije pa so se izkazale za nestvarne. Rodil se je na današnji dan pred 200-imi leti v Trieru v Nemčiji.
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov