Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoli leta 1727 se je v Neissu v Šleziji rodil stavbenik JOHANN NEPOMUK FUCHS. O njegovih vajenskih in pomočniških letih ni nič znanega; prav tako ne vemo, kdaj je prišel v Maribor in se kot polir zaposlil pri Jožefu Hoferju. Leta 1762 se je poročil z njegovo vdovo in tako prevzel vodilno zidarsko delavnico v mestu. Kmalu je postal mariborski meščan in predstojnik gradbeniškega ceha. Od svojega pokojnega mojstra je delno prevzel razvoj novega tipa cerkvene arhitekture s centralnimi tlorisnimi zasnovami in tridelnimi konkavno razgibanimi fasadami. Temu je Johann Nepomuk Fuchs dodal še racionalistični podton, ki je opazen že pri njegovi prvi veliki stvaritvi, jezuitskem kolegiju s cerkvijo Svetega Alojzija v Mariboru.
—-
Predsedstvo Slovenskega narodbnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945 na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca 1946. leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.
—–
Nemški folozof, sociolog, ekonomist in politik KARL MARX je leta 1841 doktoriral iz filozofije, kmalu nato odšel v Francijo, vendar so ga zaradi politično-revolucionarne dejavnosti izgnali iz Pariza, nato pa še iz Buslja in Kölna. Odtlej je živel v Londonu. Razvil je zgodovinsko-materialistični nauk in kritiko politične ekonomije kot teoretično osnovo zgodovinsko nujne socialne revolucije. Z njo naj bi proletariat odpravil razredne odnose ter ustvaril komunistično družbo.
S Friedrichom Engelsom, prav tako nemškim socialnim filozofom in političnim ekonomistom, je bil utemeljitelj zgodovinskega materializma in znanstvenega socializma: leta 1848 sta izdala temeljno delo socialističnega in komunističnega gibanja »Komunistični manifest«. V njem sta razmišljala o možnostih za nastanek brezrazredne komunistične družbe, v kateri bodo proizvodna sredstva v kolektivni lasti, blaga in storitev pa bodo pravično deležni vsi ljudje ne glede na potrebe.
Karl Marx je pomemben kot poglobljen analitik kapitalistične družbe, njegove programske vizije pa so se izkazale za nestvarne. Rodil se je na današnji dan pred 200-imi leti v Trieru v Nemčiji.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Okoli leta 1727 se je v Neissu v Šleziji rodil stavbenik JOHANN NEPOMUK FUCHS. O njegovih vajenskih in pomočniških letih ni nič znanega; prav tako ne vemo, kdaj je prišel v Maribor in se kot polir zaposlil pri Jožefu Hoferju. Leta 1762 se je poročil z njegovo vdovo in tako prevzel vodilno zidarsko delavnico v mestu. Kmalu je postal mariborski meščan in predstojnik gradbeniškega ceha. Od svojega pokojnega mojstra je delno prevzel razvoj novega tipa cerkvene arhitekture s centralnimi tlorisnimi zasnovami in tridelnimi konkavno razgibanimi fasadami. Temu je Johann Nepomuk Fuchs dodal še racionalistični podton, ki je opazen že pri njegovi prvi veliki stvaritvi, jezuitskem kolegiju s cerkvijo Svetega Alojzija v Mariboru.
—-
Predsedstvo Slovenskega narodbnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945 na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca 1946. leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.
—–
Nemški folozof, sociolog, ekonomist in politik KARL MARX je leta 1841 doktoriral iz filozofije, kmalu nato odšel v Francijo, vendar so ga zaradi politično-revolucionarne dejavnosti izgnali iz Pariza, nato pa še iz Buslja in Kölna. Odtlej je živel v Londonu. Razvil je zgodovinsko-materialistični nauk in kritiko politične ekonomije kot teoretično osnovo zgodovinsko nujne socialne revolucije. Z njo naj bi proletariat odpravil razredne odnose ter ustvaril komunistično družbo.
S Friedrichom Engelsom, prav tako nemškim socialnim filozofom in političnim ekonomistom, je bil utemeljitelj zgodovinskega materializma in znanstvenega socializma: leta 1848 sta izdala temeljno delo socialističnega in komunističnega gibanja »Komunistični manifest«. V njem sta razmišljala o možnostih za nastanek brezrazredne komunistične družbe, v kateri bodo proizvodna sredstva v kolektivni lasti, blaga in storitev pa bodo pravično deležni vsi ljudje ne glede na potrebe.
Karl Marx je pomemben kot poglobljen analitik kapitalistične družbe, njegove programske vizije pa so se izkazale za nestvarne. Rodil se je na današnji dan pred 200-imi leti v Trieru v Nemčiji.
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov