Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

05.05.2018


 Okoli leta 1727 se je v Neissu v Šleziji rodil  stavbenik  JOHANN  NEPOMUK  FUCHS. O njegovih vajenskih in pomočniških letih ni nič znanega; prav tako ne vemo, kdaj je prišel v Maribor in se kot polir zaposlil pri Jožefu Hoferju. Leta 1762 se je poročil z njegovo vdovo in tako prevzel vodilno zidarsko delavnico v mestu. Kmalu je postal mariborski meščan in predstojnik gradbeniškega ceha. Od svojega pokojnega mojstra je delno prevzel razvoj novega tipa cerkvene arhitekture s centralnimi tlorisnimi zasnovami in tridelnimi konkavno razgibanimi fasadami. Temu je Johann Nepomuk Fuchs dodal še racionalistični podton, ki je opazen že pri njegovi prvi veliki stvaritvi, jezuitskem kolegiju s cerkvijo Svetega Alojzija v Mariboru.

—-

Predsedstvo Slovenskega narodbnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945 na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije,  ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr.  Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet.  Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca 1946. leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.

—–

Nemški folozof, sociolog, ekonomist in politik  KARL  MARX  je leta 1841 doktoriral iz filozofije, kmalu nato odšel v Francijo, vendar so ga zaradi politično-revolucionarne dejavnosti izgnali iz Pariza, nato pa še iz Buslja in Kölna. Odtlej je živel v Londonu. Razvil je zgodovinsko-materialistični nauk in kritiko politične ekonomije kot teoretično osnovo zgodovinsko nujne socialne revolucije. Z njo naj bi proletariat odpravil razredne odnose ter ustvaril komunistično družbo.

S Friedrichom Engelsom, prav tako nemškim socialnim filozofom in političnim ekonomistom, je bil utemeljitelj zgodovinskega materializma in znanstvenega socializma: leta 1848 sta izdala temeljno delo socialističnega in komunističnega gibanja »Komunistični manifest«. V njem sta razmišljala o možnostih za nastanek brezrazredne komunistične družbe, v kateri bodo proizvodna sredstva v kolektivni lasti, blaga in storitev pa bodo pravično deležni vsi ljudje ne glede na potrebe.

Karl Marx je pomemben kot poglobljen analitik kapitalistične družbe, njegove programske vizije pa so se izkazale za nestvarne. Rodil se je na današnji dan pred 200-imi leti v Trieru v Nemčiji.


Na današnji dan

6276 epizod

Na današnji dan

6276 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

05.05.2018


 Okoli leta 1727 se je v Neissu v Šleziji rodil  stavbenik  JOHANN  NEPOMUK  FUCHS. O njegovih vajenskih in pomočniških letih ni nič znanega; prav tako ne vemo, kdaj je prišel v Maribor in se kot polir zaposlil pri Jožefu Hoferju. Leta 1762 se je poročil z njegovo vdovo in tako prevzel vodilno zidarsko delavnico v mestu. Kmalu je postal mariborski meščan in predstojnik gradbeniškega ceha. Od svojega pokojnega mojstra je delno prevzel razvoj novega tipa cerkvene arhitekture s centralnimi tlorisnimi zasnovami in tridelnimi konkavno razgibanimi fasadami. Temu je Johann Nepomuk Fuchs dodal še racionalistični podton, ki je opazen že pri njegovi prvi veliki stvaritvi, jezuitskem kolegiju s cerkvijo Svetega Alojzija v Mariboru.

—-

Predsedstvo Slovenskega narodbnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945 na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije,  ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr.  Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet.  Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca 1946. leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.

—–

Nemški folozof, sociolog, ekonomist in politik  KARL  MARX  je leta 1841 doktoriral iz filozofije, kmalu nato odšel v Francijo, vendar so ga zaradi politično-revolucionarne dejavnosti izgnali iz Pariza, nato pa še iz Buslja in Kölna. Odtlej je živel v Londonu. Razvil je zgodovinsko-materialistični nauk in kritiko politične ekonomije kot teoretično osnovo zgodovinsko nujne socialne revolucije. Z njo naj bi proletariat odpravil razredne odnose ter ustvaril komunistično družbo.

S Friedrichom Engelsom, prav tako nemškim socialnim filozofom in političnim ekonomistom, je bil utemeljitelj zgodovinskega materializma in znanstvenega socializma: leta 1848 sta izdala temeljno delo socialističnega in komunističnega gibanja »Komunistični manifest«. V njem sta razmišljala o možnostih za nastanek brezrazredne komunistične družbe, v kateri bodo proizvodna sredstva v kolektivni lasti, blaga in storitev pa bodo pravično deležni vsi ljudje ne glede na potrebe.

Karl Marx je pomemben kot poglobljen analitik kapitalistične družbe, njegove programske vizije pa so se izkazale za nestvarne. Rodil se je na današnji dan pred 200-imi leti v Trieru v Nemčiji.


19.08.2022

Na današnji dan 19. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.08.2022

Na današnji dan, 17. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.08.2022

Na današnji dan 16. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.08.2022

Na današnji dan 15. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.08.2022

Na današnji dan 14. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.08.2022

Na današnji dan 13. avgust

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


12.08.2022

12. avgust

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


11.08.2022

Na današnji dan, 11. avgust

Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine


10.08.2022

Na današnji dan 10. avgust

Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.


09.08.2022

Na današnji dan, 9. avgust

Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov


08.08.2022

Na današnji dan 8. avgust

Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most


07.08.2022

Na današnji dan 7. avgust

Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …


06.08.2022

Na današnji dan 6. avgust

Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …


05.08.2022

Na današnji dan, 5. avgust

Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …


04.08.2022

Na današnji dan, 4. avgust

Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …


03.08.2022

Na današnji dan 3. avgust

Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci


02.08.2022

Na današnji dan 2. avgust

Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …


01.08.2022

Na današnji dan - 1. avgust

Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...


31.07.2022

Na današnji dan, 31. julij

Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni


30.07.2022

Na današnji dan, 30. julij

Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno


Stran 42 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov