Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

09.05.2018


Današnji dan zavezniške države v drugi svetovni vojni slovesno praznujejo kot dan zmage nad fašizmom in nacizmom: 9. maja pred 73-imi leti se je končala druga svetovna vojna. Trajala je 70 mesecev in je bila doslej najstrahotnejša v zgodovini človeštva. Terjala je približno 55 milijonov človeških žrtev, 35 milijonov ranjenih in približno dva milijona pogrešanih.

Nikoli prej v zgodovini niso bile žrtve med civilnim prebivalstvom tako velike. Po poročilih komisije za vojno škodo v Sloveniji – objavljenih je bilo leta 1945 – je na našem ozemlju od leta 1941 do 45 življenje izgubilo nekaj manj kot 50.000 ljudi, toliko jih je bilo tudi ranjenih; zaprtih, izseljenih in interniranih, prisilno mobiliziranih ali odpeljanih na prisilno delo pa je bilo nekaj več kot 154.000 ljudi. Seveda navedeni podatki niso popolni.

Istega dne in leta (torej na današnji dan leta 1945) so partizanske enote vkorakale v slovensko prestolnico Ljubljano. To je bil konec nekajdnevnih hudih bojev 7. korpusa in 29. hercegovske udarne divizije jugoslovanske armade.

8. maja zvečer, torej le nekaj ur pred vkorakanjem partizanov v slovensko prestolnico, so Nemci zapustili ljubljansko radijsko postajo in jo pred tem delno onesposobili, vendar sta jo dežurna tehnika čez noč pripravila za prvo oddajo v svobodi. 9. maja dopoldne se je znova oglasila legendarna radijska kukavica in simbolično napovedala začetek sporeda »Radia svobodna Ljubljana«.

—–

Sicer pa je 9. maj tudi praznik mesta Ljubljane. Marsikdaj v preteklih desetletjih je bil tako primeren dan tudi za praznovanje kakšne delovne zmage. Tako so na ta dan leta 1959 slovesno odprli predor pod grajskim gričem, dolg 480 metrov. Preden so prerezali otvoritveni trak, so slavnostni govorniki zbrane radovedneže seznanili z nekaterimi tehničnimi podatki, nato pa je kolona avtomobilov in motoristov zapeljala skozi najkrajšo pot med severnim in južnim delom slovenske prestolnice.

—–

Deveti maj pa je bil pomemben datum tudi v zgodovini nogometa na Slovenskem. Ta igra je v zadnjem desetletju 19. stoletja prišla k nam z Dunaja in iz Prage. Že kmalu po letu 1900 je v letnih poročilih srednjih šol na Slovenskem zapisano, da dijaki zelo radi igrajo mejni ali nemški nogomet, vendar se podrobnejši opisi iger niso ohranili; pozneje omenjajo tudi angleški nogomet ali »football«. V Mariboru, na primer, so ga igrali na Téznem, v Celju na travniku na Glazíji, v Ljubljani pa v Tivoliju, blizu današnjega kopališča Ilirija.

Nastajati so začeli prvi dijaški klubi, ki so se imenovali po predelih, kjer so igralci stanovali; v Ljubljani so bili znani Šentpetrčani, Prulčani in Šiškarji. Leta 1910 so v Ljubljani dijaki vseh slovenskih srednjih šol ustanovili Dijaški nogometni klub Hermes. Formalnega dovoljenja za obstoj ni imel, ker pa je veljal za dijaški klub, je moral za vsako tekmo dobiti policijsko dovoljenje.

Na današnji dan leta 1911 pa je bil v restavraciji Roža v Židovski ulici v Ljubljani ustanovljen Prvi slovenski footbalski klub Ilirija,  ki je imel izrazito nacionalni interes. Prvo igrišče so si Ilirijani uredili na travniku ob današnji pivovarni Union, po dveh letih pa so se preselili ob letno tivolsko telovadišče. Prvo tekmo z dijaškim Hermesom so izgubili kar z 18:0, zato so kaj kmalu začeli v svoje vrste kot gostujoče vabiti igralce Hermesa.

Prvo mednarodno tekmo so avgusta leta 1913 igrali s praško Slavijo in izgubili z 10:0, zato pa so prvič videli, kako se igra pravi nogomet. Istega leta je bil v Ljubljani ustanovljen še klub  Slovan; med prvo svetovno vojno oba slovenska nogometna kluba nista delovala.


Na današnji dan

6276 epizod

Na današnji dan

6276 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

09.05.2018


Današnji dan zavezniške države v drugi svetovni vojni slovesno praznujejo kot dan zmage nad fašizmom in nacizmom: 9. maja pred 73-imi leti se je končala druga svetovna vojna. Trajala je 70 mesecev in je bila doslej najstrahotnejša v zgodovini človeštva. Terjala je približno 55 milijonov človeških žrtev, 35 milijonov ranjenih in približno dva milijona pogrešanih.

Nikoli prej v zgodovini niso bile žrtve med civilnim prebivalstvom tako velike. Po poročilih komisije za vojno škodo v Sloveniji – objavljenih je bilo leta 1945 – je na našem ozemlju od leta 1941 do 45 življenje izgubilo nekaj manj kot 50.000 ljudi, toliko jih je bilo tudi ranjenih; zaprtih, izseljenih in interniranih, prisilno mobiliziranih ali odpeljanih na prisilno delo pa je bilo nekaj več kot 154.000 ljudi. Seveda navedeni podatki niso popolni.

Istega dne in leta (torej na današnji dan leta 1945) so partizanske enote vkorakale v slovensko prestolnico Ljubljano. To je bil konec nekajdnevnih hudih bojev 7. korpusa in 29. hercegovske udarne divizije jugoslovanske armade.

8. maja zvečer, torej le nekaj ur pred vkorakanjem partizanov v slovensko prestolnico, so Nemci zapustili ljubljansko radijsko postajo in jo pred tem delno onesposobili, vendar sta jo dežurna tehnika čez noč pripravila za prvo oddajo v svobodi. 9. maja dopoldne se je znova oglasila legendarna radijska kukavica in simbolično napovedala začetek sporeda »Radia svobodna Ljubljana«.

—–

Sicer pa je 9. maj tudi praznik mesta Ljubljane. Marsikdaj v preteklih desetletjih je bil tako primeren dan tudi za praznovanje kakšne delovne zmage. Tako so na ta dan leta 1959 slovesno odprli predor pod grajskim gričem, dolg 480 metrov. Preden so prerezali otvoritveni trak, so slavnostni govorniki zbrane radovedneže seznanili z nekaterimi tehničnimi podatki, nato pa je kolona avtomobilov in motoristov zapeljala skozi najkrajšo pot med severnim in južnim delom slovenske prestolnice.

—–

Deveti maj pa je bil pomemben datum tudi v zgodovini nogometa na Slovenskem. Ta igra je v zadnjem desetletju 19. stoletja prišla k nam z Dunaja in iz Prage. Že kmalu po letu 1900 je v letnih poročilih srednjih šol na Slovenskem zapisano, da dijaki zelo radi igrajo mejni ali nemški nogomet, vendar se podrobnejši opisi iger niso ohranili; pozneje omenjajo tudi angleški nogomet ali »football«. V Mariboru, na primer, so ga igrali na Téznem, v Celju na travniku na Glazíji, v Ljubljani pa v Tivoliju, blizu današnjega kopališča Ilirija.

Nastajati so začeli prvi dijaški klubi, ki so se imenovali po predelih, kjer so igralci stanovali; v Ljubljani so bili znani Šentpetrčani, Prulčani in Šiškarji. Leta 1910 so v Ljubljani dijaki vseh slovenskih srednjih šol ustanovili Dijaški nogometni klub Hermes. Formalnega dovoljenja za obstoj ni imel, ker pa je veljal za dijaški klub, je moral za vsako tekmo dobiti policijsko dovoljenje.

Na današnji dan leta 1911 pa je bil v restavraciji Roža v Židovski ulici v Ljubljani ustanovljen Prvi slovenski footbalski klub Ilirija,  ki je imel izrazito nacionalni interes. Prvo igrišče so si Ilirijani uredili na travniku ob današnji pivovarni Union, po dveh letih pa so se preselili ob letno tivolsko telovadišče. Prvo tekmo z dijaškim Hermesom so izgubili kar z 18:0, zato so kaj kmalu začeli v svoje vrste kot gostujoče vabiti igralce Hermesa.

Prvo mednarodno tekmo so avgusta leta 1913 igrali s praško Slavijo in izgubili z 10:0, zato pa so prvič videli, kako se igra pravi nogomet. Istega leta je bil v Ljubljani ustanovljen še klub  Slovan; med prvo svetovno vojno oba slovenska nogometna kluba nista delovala.


02.01.2023

4. januar - Lublanske novice – prvi slovenski časopis

Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja


02.01.2023

3. januar - prizadevanja učiteljice Janje Miklavčič (1863-1952)

Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka


02.01.2023

2. januar - raziskovalec preteklosti gorenjskih mest in trgov

Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost


29.01.2023

31. januar

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


25.12.2022

1. januar - novo leto, novi koledar

Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.01.2023

31. december - prve šolske mlečne kuhinje pri nas

Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo


25.12.2022

30. december - beograjska ulica z imenom majorja iz Frama

Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije


25.12.2022

29. december - svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu

Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.12.2022

28. december - rojstni dan slovenskega gledališča

Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.12.2022

27. december - avtor načrta za prvo planiško letalnico

Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.12.2022

26. december - 32 let od državotvorne odločitve

Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

25. december - ledeno vino na božični dan

Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

24. december - mojster samospevov, “slovenski Schubert”

Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

23. december - "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?"

Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

22. december - pionir vesoljske in raketne tehnike

Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

21. december - ustanovitelj Družbe Svetega Cirila in Metoda

Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

20. december - lipa ob skladateljevi hiši

Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

19. december - šahovski strateg in virtuoz pozicijske igre

Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.12.2022

18. december - Prešernova hči napisala spomine na očeta

V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.12.2022

17. december - diplomat z Bleda v boju za pravične meje

Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 35 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov