Pisatelj, gledališki zgodovinar in kulturni organizator  ANTON  TRSTENJAK  je bil vseslovensko usmerjen publicist. Na Dunaju je študiral klasično filologijo in slavistiko, leta 1882 pa je začel poučevati na Mahrovi trgovski šoli v Ljubljani ter na igralski šoli Dramatičnega društva. Bil je urednik revije Slovan in Slovenskega lista ter sodelavec Slovenske matice. Med drugim je pisal o slovenskih pisateljih in umetnikih ter o jezikovnih vprašanjih in knjižnih novostih. Knjiga »Slovensko gledališče«, v kateri je opisal razvoj gledališke dejavnosti na Slovenskem od jezuitskega gledališča do čitalniškega obdobja v 60-ih letih 19. stoletja, posebna poglavja pa namenil delovanju Dramatičnega društva, velja za temeljno delo slovenske teatrologije. Anton Trstenjak se je rodil na današnji dan leta 1853 na Kŕčevini pri Ormožu.

—–

Velikan slovenske književnosti – pesnik, pisatelj in dramatik  IVAN  CANKAR se je rodil na današnji dan leta 1876 na klancu siromakov na Vrhniki. Sprva je pisal pesmi; njegova zbirka »Erotika« pomeni poleg Župančičeve »Čaše opojnosti« uvod v slovensko moderno. Pozneje se je posvetil predvsem prozi in dramatiki. Domala vse življenje je živel v sporu s slovensko družbo, njeno politiko, nemoralo in lažnimi literati. Cankarjeva številna prozna dela izpričujejo pisateljevo videnje tedanje slovenske družbe. Omenimo »Hlapca Jerneja«, »Hišo Marije Pomočnice«, »Podobe iz sanj« in »Belo krizantemo«.

Leta 1902 je izšel Cankarjev najobsežnejši roman »Na klancu«, delo, ki si ga je zamislil kot spomenik svoji materi; v njem je upodobil njeno življenje, družino in svojo mladost na širšem simboličnem ozadju proletarskega življenja. Bil je tudi izreden mojster črtic. Najprej je pisal po zgledu poetičnega realizma in naturalizma. Ivana Cankarja štejemo za našega najpomembnejšega dramatika. Njegove drame »Hlapci«, »Kralj na Betajnovi«, »Za narodov blagor« in »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« sodijo v vrh slovenske dramske ustvarjalnosti.

—–

Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Brežicah rodil politik  JAKOB  ŽORGA. Po šolanju na obrtni šoli na Dunaju je bil kurjač in strojevodja na železnici v Ljubljani. Aprila leta 1920 je bil med voditelji železničarske stavke v Sloveniji in zato odpuščen iz službe. Kot eden izmed ustanoviteljev komunistične stranke v Sloveniji se je leta 1928 udeležil 6. kongresa komunistične internacionale v Moskvi. Že pred začetkom druge svetovne vojne je bil zaradi političnega delovanja zaprt, leta 1942 pa so ga nemški okupatorji iz kaznilnice v Nišu odpeljali v taborišče na Banjici in ga tam usmrtili. Jakob Žorga se je v svojem političnem delovanju zavzemal za enotnost stranke in zagovarjal protifrakcijsko politiko v Komunistični partiji Jugoslavije.  .

—–

Prva povojna slovenska vlada  je bila izvoljena na slavnostni seji predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta 5. maja leta 1945 v Ajdovščini, njen prvi predsednik pa je postal Boris Kidrič. Na današnji dan istega leta je prišla v Ljubljano in se na velikem zborovanju na Kongresnem trgu predstavila navdušeni množici.