Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

12.05.2018


V začetku 19. stoletja je kajenje med meščanstvom spet postalo modno. Višji sloji so začeli opuščati staromodno njuhanje, nižji pa tobaka niso več žvečili, saj so nova pravila vedenja prepovedovala pljuvanje. Uveljavile so se cigare in pipe, cigarete pa so vlekli zlasti ljudje v umetniških poklicih. Oblasti so prav kmalu začele prepovedovati kajenje na javnih mestih; to naj bi bilo povezano s požarno varnostjo.

Tako je tudi kranjski intendant na današnji dan leta 1811 prepovedal  Ljubljančanom po ulicah in trgih kaditi cigare in pipe brez “pokrovcev”.  Nasprotovanje prebivalstva po vsem cesarstvu je bilo izredno močno in leta 1848 so prepoved ukinili. Člani narodne garde, recimo, so potem kadili tudi med paradami in celo pri službi božji. Oblasti so prepoved kajenja na javnih krajih za krajši čas spet uveljavile, leta 1852 pa so jo dokončno odpravile.

—–

Slikar, grafik in muzealec  FRANJO  STIPLOVŠEK  je obiskoval Umetno-obrtno šolo na Dunaju, likovno akademijo v Zagrebu, v grafiki pa se je izpopolnjeval v Benetkah in Firencah. V letih od 1941 do 53 je služboval kot profesor na meščanski šoli oziroma gimnaziji v Krškem, nato pa postal ravnatlej tamkajšnjega Posavskega muzeja. Njegova umetniška dela so temeljila na risarski natančnosti in plastični modelaciji, slogovno pa je izhajal iz dediščine secesije in ekspresionizma. Leta 1924 je v ciklu lesorezov »Stari Maribor – Ulice« zlasti  s  svetlobnimi  kontrasti  ustvaril  gledališko  občuteno dramatično razpoloženje, v ciklu »Stari Maribor – Skriti kotički« tri leta pozneje pa je Stiplovšek ekspresionistično intenzivnost že umiril v duhu plastične nove stvarnosti. V njegovih lesorezih je čutiti prizadevanje za tehnično popolnost starih mojstrov, slikarska dela pa izpričujejo skrajno doslednost in sistematičnost. Franjo Stiplovšek se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Malinski na otoku Krku.

——

Ko je spomladi leta 1899 na Dunaju izšel »Slovenski pravopis« kot samostojna knjiga, je glasilo Zveze slovenskih učiteljskih društev »Popotnik« zapisalo: »To je težko pričakovana knjiga, katere je učiteljem treba kot ribi vode!« Po naročilu takratnega avstrijskega ministrstva za uk in bogočastje jo je napisal Fran Levec, osrednja osebnost takratnega slovenskega kulturnega prizorišča, gimnazijski profesor na ljubljanski realki, šolski nadzornik ljubljanskih slovenskih ljudskih šol, predsednik Slovenske matice in nekdanji urednik Ljubljanskega zvona.

Poleg pravopisnih pravil je bil v knjigi še pravopisni slovarček in več pravorečnih navodil ter opozorila na posebnosti v oblikoslovju, besedotvorju in skladnji. Takoj po izidu se je seveda razvnela polemika o njegovi zasnovi in posameznih določilih (o branju črke »l« na primer; podobno je bilo šest desetletij pozneje v primeru »bravec/bralec«), a Levčev Pravopis je pri večini slovensko pišočih dobil pomen poglavitnega normativnega priročnika tudi za pravorečje ter za slovnična in besedoslovna vprašanja.

——

Pravnik  PETER  KOBÈ  se je rodil na današnji dan leta 1916 v Škofji Loki. Po vojni je delal pri javnem tožilstvu, pozneje pa je predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1966 je postal redni profesor za kazensko procesno pravo, bil dekan te fakultete, predsednik sveta odvetniške zbornice Slovenije ter v letih od 1968 do 83 glavni urednik revije Pravnik. Kot strokovnjak za kazensko procesno in materialno pravo ter za kriminologijo se je Peter Kobe uvrstil med najpomembnejše osebnosti kazenskopravnih znanosti doma in v tujini.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

12.05.2018


V začetku 19. stoletja je kajenje med meščanstvom spet postalo modno. Višji sloji so začeli opuščati staromodno njuhanje, nižji pa tobaka niso več žvečili, saj so nova pravila vedenja prepovedovala pljuvanje. Uveljavile so se cigare in pipe, cigarete pa so vlekli zlasti ljudje v umetniških poklicih. Oblasti so prav kmalu začele prepovedovati kajenje na javnih mestih; to naj bi bilo povezano s požarno varnostjo.

Tako je tudi kranjski intendant na današnji dan leta 1811 prepovedal  Ljubljančanom po ulicah in trgih kaditi cigare in pipe brez “pokrovcev”.  Nasprotovanje prebivalstva po vsem cesarstvu je bilo izredno močno in leta 1848 so prepoved ukinili. Člani narodne garde, recimo, so potem kadili tudi med paradami in celo pri službi božji. Oblasti so prepoved kajenja na javnih krajih za krajši čas spet uveljavile, leta 1852 pa so jo dokončno odpravile.

—–

Slikar, grafik in muzealec  FRANJO  STIPLOVŠEK  je obiskoval Umetno-obrtno šolo na Dunaju, likovno akademijo v Zagrebu, v grafiki pa se je izpopolnjeval v Benetkah in Firencah. V letih od 1941 do 53 je služboval kot profesor na meščanski šoli oziroma gimnaziji v Krškem, nato pa postal ravnatlej tamkajšnjega Posavskega muzeja. Njegova umetniška dela so temeljila na risarski natančnosti in plastični modelaciji, slogovno pa je izhajal iz dediščine secesije in ekspresionizma. Leta 1924 je v ciklu lesorezov »Stari Maribor – Ulice« zlasti  s  svetlobnimi  kontrasti  ustvaril  gledališko  občuteno dramatično razpoloženje, v ciklu »Stari Maribor – Skriti kotički« tri leta pozneje pa je Stiplovšek ekspresionistično intenzivnost že umiril v duhu plastične nove stvarnosti. V njegovih lesorezih je čutiti prizadevanje za tehnično popolnost starih mojstrov, slikarska dela pa izpričujejo skrajno doslednost in sistematičnost. Franjo Stiplovšek se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Malinski na otoku Krku.

——

Ko je spomladi leta 1899 na Dunaju izšel »Slovenski pravopis« kot samostojna knjiga, je glasilo Zveze slovenskih učiteljskih društev »Popotnik« zapisalo: »To je težko pričakovana knjiga, katere je učiteljem treba kot ribi vode!« Po naročilu takratnega avstrijskega ministrstva za uk in bogočastje jo je napisal Fran Levec, osrednja osebnost takratnega slovenskega kulturnega prizorišča, gimnazijski profesor na ljubljanski realki, šolski nadzornik ljubljanskih slovenskih ljudskih šol, predsednik Slovenske matice in nekdanji urednik Ljubljanskega zvona.

Poleg pravopisnih pravil je bil v knjigi še pravopisni slovarček in več pravorečnih navodil ter opozorila na posebnosti v oblikoslovju, besedotvorju in skladnji. Takoj po izidu se je seveda razvnela polemika o njegovi zasnovi in posameznih določilih (o branju črke »l« na primer; podobno je bilo šest desetletij pozneje v primeru »bravec/bralec«), a Levčev Pravopis je pri večini slovensko pišočih dobil pomen poglavitnega normativnega priročnika tudi za pravorečje ter za slovnična in besedoslovna vprašanja.

——

Pravnik  PETER  KOBÈ  se je rodil na današnji dan leta 1916 v Škofji Loki. Po vojni je delal pri javnem tožilstvu, pozneje pa je predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1966 je postal redni profesor za kazensko procesno pravo, bil dekan te fakultete, predsednik sveta odvetniške zbornice Slovenije ter v letih od 1968 do 83 glavni urednik revije Pravnik. Kot strokovnjak za kazensko procesno in materialno pravo ter za kriminologijo se je Peter Kobe uvrstil med najpomembnejše osebnosti kazenskopravnih znanosti doma in v tujini.


29.08.2024

6. september - Bazoviške žrtve (1930)

Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

5. september - izenačenje svetovnega rekorda v Celju (1964)

»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

4. september - sprememba meja in sedeža Lavantinske škofije (1859)

O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

3. september - Marjan Ciglič (1924) avtor izjemne fotografske dediščine

Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.09.2024

Graški nobelovec rojen v Ljubljani

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


29.08.2024

2. september - cerkvenoupravna pripadnost župnije Razkrižje (1994)

Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

1. september - Marko Župančič (1914) arhitektov pečat v Trbovljah

Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

31. avgust - s pomočjo slovenskih partizanov iz vojnega ujetništva (1944)

Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

30. avgust - Danilo Pokorn (1924) pravnik in muzikolog

Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

29. avgust - pilot Savo Poljanec - junak slovaške vstaje (1944)

Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

28. avgust - Črnomelj in Metlika dodeljena Dravski banovini (1931)

Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

27. avgust - Angela Piskernik (1886) prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

26. avgust - prvič živa TV slika z vrha Triglava (1978)

Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.08.2024

25. avgust - Vlado Sruk (1934) filozofovo razumevanje političnega dogajanja

»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

24. avgust - Ludvik Zorzut (1892) planinec, književnik in muzealec

Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.08.2024

23.avgust - prvo neposredno radijsko oglašanje z vrha Triglava (1964)

Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.08.2024

22. avgust - Jernej Glančnik (1844) začetnik slovenskega bančništva v Mariboru

Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.08.2024

21. avgust - Veruška N., žrtev morskega psa pri Kraljevici (1934)

Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

20. avgust - pomen Videmskega sporazuma (1955)

Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

19. avgust - Vuhred – naša prva hidroelektrarna zgrajena brez tuje pomoči (1958)

Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 4 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov