Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1864 se je v Celju rodil jezikoslovec VATROSLAV OBLÀK. Ker je organiziral petje cesarske himne v slovenščini, je bil izključen iz vseh avstrijskih gimnazij, tako da je maturiral v Zagrebu. Pozneje je nadaljeval študij na avstrijskih univerzah in doktoriral iz jezikoslovja. Že z devetnajstimi leti je postal univerzitetni profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu. Med drugim je preučeval jezik slovenskih protestantov in na tem temelju obravnaval slovensko oblikoslovje, skladnjo in slovar. Monografija Vatroslava Oblàka o zgodovini nominalne sklanjatve v slovenščini je še danes eno osnovnih slovenističnih del.
—–
Gledališka igralka ZOFIJA BORŠTNIK je začela nastopati, ko še ni bila stara petnajst let. Zaradi prikupne zunanjosti, temperamenta in naravnega daru se je bila izjemno sposobna vživljati v najzahtevnejše like klasičnega in sodobnega gledališkega sporeda. Bila je primadona po vzoru italijanske igralke Eleonore Duse in se je – podobno kot ona – zapletla v veliko sporov z gledališkimi hišami; velikokrat so jo odpustili in z njo poskušali obračunati celo pred sodiščem. Zofija Borštnik je nastopala v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Osijeku. Rodila se je na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani.
—–
Proti koncu 19. stoletja je cesarsko-kraljevi urad za pošto in trgovino na Dunaju ljubljanski občini potrdil lokacijo za novo poštno poslopje. Odločili so se za prostor na vogalu Prešernove (današnje Čopove) in Šelenburgove ulice (današnje Slovenske ceste). Načrte je izdelal dunajski arhitekt Friedrich Setz, gradnjo pa so poverili ljubljanskemu stavbeniku Filipu Supančiču. Temeljni kamen so položili na današnji dan leta 1895, v novo dvonastropno poštno poslopje, ki posnema italijanski renesančni slog, s poštnimi emblemi na pročelju ter s kipi pismonoš in postiljonov na nadstreških, pa so se uslužbenci vselili že 1. novembra naslednje leto.
—–
Skladatelj RADO SIMONITI je bil izrazit melodik. Njegov kompozicijski stavek se pogosto opira na slovensko ljudsko občutje in folklorne prvine drugih južnoslovanskih narodov. Napisal je opero “Partizanka Ana” ter kakih šeststo mešanih, moških, ženskih, mladinskih in otroških zborovskih skladb ter samospevov. Med temi so najbolj znani Talcem, Samo en cvet in Bosa pojdiva, med zborovskimi pa Le vkup, le vkup, uboga gmajna, in Kaj ti je, deklica.
Med drugo svetovno vojno je v Črnomlju vodil prvo partizansko pihalno godbo, leta 1944 pa je blizu Barija v Italiji osnoval Pevski zbor Srečka Kosovela. V letih od 1945 do 1978 je bil s presledki stalni dirigent Ljubljanske opere. Rado Simoniti se je rodil na današnji dan leta 1914 v Fojani pri Dobrovem v Brdih.
—–
Med popotresno obnovo je leta 1899 mestna uprava s podjetjem Siemens sklenila pogodbo za graditev električne cestne železnice v Ljubljani. Leta 1901 je bilo zgrajenih pet kilometrov proge, nato pa je širitev za dalj časa zastala. Na današnji dan leta 1937 pa je ljubljanska mestna uprava sprejela sklep o graditvi dvotirne tramvajske proge do Žal, o obnovi dolenjske proge in njenem podaljšanju do Rakovnika ter o podaljšanju dvojnega tira proti Viču. Tramvaj je v Ljubljani vozil 57 let, vse do leta 1958.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1864 se je v Celju rodil jezikoslovec VATROSLAV OBLÀK. Ker je organiziral petje cesarske himne v slovenščini, je bil izključen iz vseh avstrijskih gimnazij, tako da je maturiral v Zagrebu. Pozneje je nadaljeval študij na avstrijskih univerzah in doktoriral iz jezikoslovja. Že z devetnajstimi leti je postal univerzitetni profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu. Med drugim je preučeval jezik slovenskih protestantov in na tem temelju obravnaval slovensko oblikoslovje, skladnjo in slovar. Monografija Vatroslava Oblàka o zgodovini nominalne sklanjatve v slovenščini je še danes eno osnovnih slovenističnih del.
—–
Gledališka igralka ZOFIJA BORŠTNIK je začela nastopati, ko še ni bila stara petnajst let. Zaradi prikupne zunanjosti, temperamenta in naravnega daru se je bila izjemno sposobna vživljati v najzahtevnejše like klasičnega in sodobnega gledališkega sporeda. Bila je primadona po vzoru italijanske igralke Eleonore Duse in se je – podobno kot ona – zapletla v veliko sporov z gledališkimi hišami; velikokrat so jo odpustili in z njo poskušali obračunati celo pred sodiščem. Zofija Borštnik je nastopala v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Osijeku. Rodila se je na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani.
—–
Proti koncu 19. stoletja je cesarsko-kraljevi urad za pošto in trgovino na Dunaju ljubljanski občini potrdil lokacijo za novo poštno poslopje. Odločili so se za prostor na vogalu Prešernove (današnje Čopove) in Šelenburgove ulice (današnje Slovenske ceste). Načrte je izdelal dunajski arhitekt Friedrich Setz, gradnjo pa so poverili ljubljanskemu stavbeniku Filipu Supančiču. Temeljni kamen so položili na današnji dan leta 1895, v novo dvonastropno poštno poslopje, ki posnema italijanski renesančni slog, s poštnimi emblemi na pročelju ter s kipi pismonoš in postiljonov na nadstreških, pa so se uslužbenci vselili že 1. novembra naslednje leto.
—–
Skladatelj RADO SIMONITI je bil izrazit melodik. Njegov kompozicijski stavek se pogosto opira na slovensko ljudsko občutje in folklorne prvine drugih južnoslovanskih narodov. Napisal je opero “Partizanka Ana” ter kakih šeststo mešanih, moških, ženskih, mladinskih in otroških zborovskih skladb ter samospevov. Med temi so najbolj znani Talcem, Samo en cvet in Bosa pojdiva, med zborovskimi pa Le vkup, le vkup, uboga gmajna, in Kaj ti je, deklica.
Med drugo svetovno vojno je v Črnomlju vodil prvo partizansko pihalno godbo, leta 1944 pa je blizu Barija v Italiji osnoval Pevski zbor Srečka Kosovela. V letih od 1945 do 1978 je bil s presledki stalni dirigent Ljubljanske opere. Rado Simoniti se je rodil na današnji dan leta 1914 v Fojani pri Dobrovem v Brdih.
—–
Med popotresno obnovo je leta 1899 mestna uprava s podjetjem Siemens sklenila pogodbo za graditev električne cestne železnice v Ljubljani. Leta 1901 je bilo zgrajenih pet kilometrov proge, nato pa je širitev za dalj časa zastala. Na današnji dan leta 1937 pa je ljubljanska mestna uprava sprejela sklep o graditvi dvotirne tramvajske proge do Žal, o obnovi dolenjske proge in njenem podaljšanju do Rakovnika ter o podaljšanju dvojnega tira proti Viču. Tramvaj je v Ljubljani vozil 57 let, vse do leta 1958.
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov