Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1864 se je v Celju rodil jezikoslovec VATROSLAV OBLÀK. Ker je organiziral petje cesarske himne v slovenščini, je bil izključen iz vseh avstrijskih gimnazij, tako da je maturiral v Zagrebu. Pozneje je nadaljeval študij na avstrijskih univerzah in doktoriral iz jezikoslovja. Že z devetnajstimi leti je postal univerzitetni profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu. Med drugim je preučeval jezik slovenskih protestantov in na tem temelju obravnaval slovensko oblikoslovje, skladnjo in slovar. Monografija Vatroslava Oblàka o zgodovini nominalne sklanjatve v slovenščini je še danes eno osnovnih slovenističnih del.
—–
Gledališka igralka ZOFIJA BORŠTNIK je začela nastopati, ko še ni bila stara petnajst let. Zaradi prikupne zunanjosti, temperamenta in naravnega daru se je bila izjemno sposobna vživljati v najzahtevnejše like klasičnega in sodobnega gledališkega sporeda. Bila je primadona po vzoru italijanske igralke Eleonore Duse in se je – podobno kot ona – zapletla v veliko sporov z gledališkimi hišami; velikokrat so jo odpustili in z njo poskušali obračunati celo pred sodiščem. Zofija Borštnik je nastopala v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Osijeku. Rodila se je na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani.
—–
Proti koncu 19. stoletja je cesarsko-kraljevi urad za pošto in trgovino na Dunaju ljubljanski občini potrdil lokacijo za novo poštno poslopje. Odločili so se za prostor na vogalu Prešernove (današnje Čopove) in Šelenburgove ulice (današnje Slovenske ceste). Načrte je izdelal dunajski arhitekt Friedrich Setz, gradnjo pa so poverili ljubljanskemu stavbeniku Filipu Supančiču. Temeljni kamen so položili na današnji dan leta 1895, v novo dvonastropno poštno poslopje, ki posnema italijanski renesančni slog, s poštnimi emblemi na pročelju ter s kipi pismonoš in postiljonov na nadstreških, pa so se uslužbenci vselili že 1. novembra naslednje leto.
—–
Skladatelj RADO SIMONITI je bil izrazit melodik. Njegov kompozicijski stavek se pogosto opira na slovensko ljudsko občutje in folklorne prvine drugih južnoslovanskih narodov. Napisal je opero “Partizanka Ana” ter kakih šeststo mešanih, moških, ženskih, mladinskih in otroških zborovskih skladb ter samospevov. Med temi so najbolj znani Talcem, Samo en cvet in Bosa pojdiva, med zborovskimi pa Le vkup, le vkup, uboga gmajna, in Kaj ti je, deklica.
Med drugo svetovno vojno je v Črnomlju vodil prvo partizansko pihalno godbo, leta 1944 pa je blizu Barija v Italiji osnoval Pevski zbor Srečka Kosovela. V letih od 1945 do 1978 je bil s presledki stalni dirigent Ljubljanske opere. Rado Simoniti se je rodil na današnji dan leta 1914 v Fojani pri Dobrovem v Brdih.
—–
Med popotresno obnovo je leta 1899 mestna uprava s podjetjem Siemens sklenila pogodbo za graditev električne cestne železnice v Ljubljani. Leta 1901 je bilo zgrajenih pet kilometrov proge, nato pa je širitev za dalj časa zastala. Na današnji dan leta 1937 pa je ljubljanska mestna uprava sprejela sklep o graditvi dvotirne tramvajske proge do Žal, o obnovi dolenjske proge in njenem podaljšanju do Rakovnika ter o podaljšanju dvojnega tira proti Viču. Tramvaj je v Ljubljani vozil 57 let, vse do leta 1958.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1864 se je v Celju rodil jezikoslovec VATROSLAV OBLÀK. Ker je organiziral petje cesarske himne v slovenščini, je bil izključen iz vseh avstrijskih gimnazij, tako da je maturiral v Zagrebu. Pozneje je nadaljeval študij na avstrijskih univerzah in doktoriral iz jezikoslovja. Že z devetnajstimi leti je postal univerzitetni profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu. Med drugim je preučeval jezik slovenskih protestantov in na tem temelju obravnaval slovensko oblikoslovje, skladnjo in slovar. Monografija Vatroslava Oblàka o zgodovini nominalne sklanjatve v slovenščini je še danes eno osnovnih slovenističnih del.
—–
Gledališka igralka ZOFIJA BORŠTNIK je začela nastopati, ko še ni bila stara petnajst let. Zaradi prikupne zunanjosti, temperamenta in naravnega daru se je bila izjemno sposobna vživljati v najzahtevnejše like klasičnega in sodobnega gledališkega sporeda. Bila je primadona po vzoru italijanske igralke Eleonore Duse in se je – podobno kot ona – zapletla v veliko sporov z gledališkimi hišami; velikokrat so jo odpustili in z njo poskušali obračunati celo pred sodiščem. Zofija Borštnik je nastopala v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Osijeku. Rodila se je na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani.
—–
Proti koncu 19. stoletja je cesarsko-kraljevi urad za pošto in trgovino na Dunaju ljubljanski občini potrdil lokacijo za novo poštno poslopje. Odločili so se za prostor na vogalu Prešernove (današnje Čopove) in Šelenburgove ulice (današnje Slovenske ceste). Načrte je izdelal dunajski arhitekt Friedrich Setz, gradnjo pa so poverili ljubljanskemu stavbeniku Filipu Supančiču. Temeljni kamen so položili na današnji dan leta 1895, v novo dvonastropno poštno poslopje, ki posnema italijanski renesančni slog, s poštnimi emblemi na pročelju ter s kipi pismonoš in postiljonov na nadstreških, pa so se uslužbenci vselili že 1. novembra naslednje leto.
—–
Skladatelj RADO SIMONITI je bil izrazit melodik. Njegov kompozicijski stavek se pogosto opira na slovensko ljudsko občutje in folklorne prvine drugih južnoslovanskih narodov. Napisal je opero “Partizanka Ana” ter kakih šeststo mešanih, moških, ženskih, mladinskih in otroških zborovskih skladb ter samospevov. Med temi so najbolj znani Talcem, Samo en cvet in Bosa pojdiva, med zborovskimi pa Le vkup, le vkup, uboga gmajna, in Kaj ti je, deklica.
Med drugo svetovno vojno je v Črnomlju vodil prvo partizansko pihalno godbo, leta 1944 pa je blizu Barija v Italiji osnoval Pevski zbor Srečka Kosovela. V letih od 1945 do 1978 je bil s presledki stalni dirigent Ljubljanske opere. Rado Simoniti se je rodil na današnji dan leta 1914 v Fojani pri Dobrovem v Brdih.
—–
Med popotresno obnovo je leta 1899 mestna uprava s podjetjem Siemens sklenila pogodbo za graditev električne cestne železnice v Ljubljani. Leta 1901 je bilo zgrajenih pet kilometrov proge, nato pa je širitev za dalj časa zastala. Na današnji dan leta 1937 pa je ljubljanska mestna uprava sprejela sklep o graditvi dvotirne tramvajske proge do Žal, o obnovi dolenjske proge in njenem podaljšanju do Rakovnika ter o podaljšanju dvojnega tira proti Viču. Tramvaj je v Ljubljani vozil 57 let, vse do leta 1958.
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov