Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z razvojem proizvodnje in trgovine se je tudi na Slovenskem pokazala potreba po strokovno izšolanem kadru. Ljubljanski trgovci so zato sklenili ustanoviti trgovsko šolo in za pomoč zaprosili znanega graškega organizatorja tovrstnega izobraževanja Jakoba Mahra. Ta je leta 1834 v Ljubljani odprl trgovsko šolo z dvema oddelkoma: triletno nedeljsko šolo za vajence in pomočnike trgovske stroke ter dveletno vsakodnevno šolo za učence, ki so se šele nameravali zaposliti v trgovinski stroki.
V drugi, zahtevnejši oddelek, so sprejemali učence s končanima dvema razredoma gimnazije. Šolarji so živeli v internatu. Poleg splošnih predmetov so učitelji v tridesetih urah na teden poučevali še nemščino, francoščino, angleščino, italijanščino, risanje in glasbo. Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani, ki je slovela kot prva tovrstna izobraževalna ustanova v Avstriji, so poleg Slovencev obiskovali zlasti Italijani, Srbi in Hrvati ter posamezni gojenci iz Češke, Grčije, Ogrske in od drugod. Ob njenem največjem razcvetu leta 1909 je bilo v zavodu skoraj tristo slušateljev.
—–
Pisateljica LAVOSLAVA TURK se je rodila na današnji dan leta 1895 v Zadobrovi. Za šolsko sestro se je šolala v Celju, po pripravnici v Mariboru in končanem učiteljišču v Ljubljani ter po zaobljubi leta 1921 pa je odšla v Združene države Amerike. Poučevala je v Kansas Cityju in Sheboyganu ter pomagala ustanoviti provincialni dom in noviciat v Lemontu. Več let je anonimno pisala za Ave Maria Koledar. Lavoslava Turk je leta 1974 objavila avtobiografsko izpoved “Pesem šolske sestre”.
—–
Baritonist VEKOSLAV JANKO je bil do leta 1960 eden najpomembnejših pevcev svojega rodu z obsežnim operetnim in opernim repertoarjem. Pel je v Zagrebu, Celju, Mariboru in od leta 1926 v ljubljanski Operi. Rodil se je na današnji dan leta 1899 v Rušah pri Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Brestu v Belorusiji rodil klimatolog in meteorolog VITAL MANÓHIN. Študiral je v Ljubljani in bil pozneje tu srednješolski profesor ter predavatelj na biotehniški fakulteti. Med drugim je delal v Zavodu za meteorologijo in geodinamiko na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije. Napisal je več kot deset študij o temperaturah, podnebnih nihanjih in posebnostih ljubljanske klime. Za svoje delo je dobil leta 1939 in 40 nagradi mesta Ljubljane. Vital Manohin je napisal tudi nekaj klimatoloških in meteoroloških učbenikov.
—–
Skladatelj, pianist in dirigent MARIO RIJAVEC je glasbo vzljubil že v otroških letih, saj je bila njegova mama pianistka, oče pa znan slovenski operni pevec, tenorist Josip Rijavec. Mario je z Radiem Ljubljana začel sodelovati jeseni leta 1945 kot pianist v plesnem orkestru. Pozneje je bil v Ljubljanskem jazz ansamblu, ki je zarisal novo smer v slovenski zabavni glasbi, pianist in pisec skoraj vseh aranžmajev, ter član legendarne vokalne skupine Optimisti, ki je prva pri nas utrla pot slogu ameriških vokalnih kvartetov.
Leta 1968 je na ljubljanski akademiji za glasbo diplomiral z nalogo “Razvoj jazza”. Po končani aktivni glasbeni karieri se je na Radiu Ljubljana posvetil producentstvu zabavne glasbe, vendar je še vedno pisal številne priredbe in se uveljavil kot eden mojstrov orkestracije pri nas. Mario Rijavec se je rodil na današnji dan leta1921 v Zagrebu.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Z razvojem proizvodnje in trgovine se je tudi na Slovenskem pokazala potreba po strokovno izšolanem kadru. Ljubljanski trgovci so zato sklenili ustanoviti trgovsko šolo in za pomoč zaprosili znanega graškega organizatorja tovrstnega izobraževanja Jakoba Mahra. Ta je leta 1834 v Ljubljani odprl trgovsko šolo z dvema oddelkoma: triletno nedeljsko šolo za vajence in pomočnike trgovske stroke ter dveletno vsakodnevno šolo za učence, ki so se šele nameravali zaposliti v trgovinski stroki.
V drugi, zahtevnejši oddelek, so sprejemali učence s končanima dvema razredoma gimnazije. Šolarji so živeli v internatu. Poleg splošnih predmetov so učitelji v tridesetih urah na teden poučevali še nemščino, francoščino, angleščino, italijanščino, risanje in glasbo. Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani, ki je slovela kot prva tovrstna izobraževalna ustanova v Avstriji, so poleg Slovencev obiskovali zlasti Italijani, Srbi in Hrvati ter posamezni gojenci iz Češke, Grčije, Ogrske in od drugod. Ob njenem največjem razcvetu leta 1909 je bilo v zavodu skoraj tristo slušateljev.
—–
Pisateljica LAVOSLAVA TURK se je rodila na današnji dan leta 1895 v Zadobrovi. Za šolsko sestro se je šolala v Celju, po pripravnici v Mariboru in končanem učiteljišču v Ljubljani ter po zaobljubi leta 1921 pa je odšla v Združene države Amerike. Poučevala je v Kansas Cityju in Sheboyganu ter pomagala ustanoviti provincialni dom in noviciat v Lemontu. Več let je anonimno pisala za Ave Maria Koledar. Lavoslava Turk je leta 1974 objavila avtobiografsko izpoved “Pesem šolske sestre”.
—–
Baritonist VEKOSLAV JANKO je bil do leta 1960 eden najpomembnejših pevcev svojega rodu z obsežnim operetnim in opernim repertoarjem. Pel je v Zagrebu, Celju, Mariboru in od leta 1926 v ljubljanski Operi. Rodil se je na današnji dan leta 1899 v Rušah pri Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Brestu v Belorusiji rodil klimatolog in meteorolog VITAL MANÓHIN. Študiral je v Ljubljani in bil pozneje tu srednješolski profesor ter predavatelj na biotehniški fakulteti. Med drugim je delal v Zavodu za meteorologijo in geodinamiko na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije. Napisal je več kot deset študij o temperaturah, podnebnih nihanjih in posebnostih ljubljanske klime. Za svoje delo je dobil leta 1939 in 40 nagradi mesta Ljubljane. Vital Manohin je napisal tudi nekaj klimatoloških in meteoroloških učbenikov.
—–
Skladatelj, pianist in dirigent MARIO RIJAVEC je glasbo vzljubil že v otroških letih, saj je bila njegova mama pianistka, oče pa znan slovenski operni pevec, tenorist Josip Rijavec. Mario je z Radiem Ljubljana začel sodelovati jeseni leta 1945 kot pianist v plesnem orkestru. Pozneje je bil v Ljubljanskem jazz ansamblu, ki je zarisal novo smer v slovenski zabavni glasbi, pianist in pisec skoraj vseh aranžmajev, ter član legendarne vokalne skupine Optimisti, ki je prva pri nas utrla pot slogu ameriških vokalnih kvartetov.
Leta 1968 je na ljubljanski akademiji za glasbo diplomiral z nalogo “Razvoj jazza”. Po končani aktivni glasbeni karieri se je na Radiu Ljubljana posvetil producentstvu zabavne glasbe, vendar je še vedno pisal številne priredbe in se uveljavil kot eden mojstrov orkestracije pri nas. Mario Rijavec se je rodil na današnji dan leta1921 v Zagrebu.
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov