Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z razvojem proizvodnje in trgovine se je tudi na Slovenskem pokazala potreba po strokovno izšolanem kadru. Ljubljanski trgovci so zato sklenili ustanoviti trgovsko šolo in za pomoč zaprosili znanega graškega organizatorja tovrstnega izobraževanja Jakoba Mahra. Ta je leta 1834 v Ljubljani odprl trgovsko šolo z dvema oddelkoma: triletno nedeljsko šolo za vajence in pomočnike trgovske stroke ter dveletno vsakodnevno šolo za učence, ki so se šele nameravali zaposliti v trgovinski stroki.
V drugi, zahtevnejši oddelek, so sprejemali učence s končanima dvema razredoma gimnazije. Šolarji so živeli v internatu. Poleg splošnih predmetov so učitelji v tridesetih urah na teden poučevali še nemščino, francoščino, angleščino, italijanščino, risanje in glasbo. Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani, ki je slovela kot prva tovrstna izobraževalna ustanova v Avstriji, so poleg Slovencev obiskovali zlasti Italijani, Srbi in Hrvati ter posamezni gojenci iz Češke, Grčije, Ogrske in od drugod. Ob njenem največjem razcvetu leta 1909 je bilo v zavodu skoraj tristo slušateljev.
—–
Pisateljica LAVOSLAVA TURK se je rodila na današnji dan leta 1895 v Zadobrovi. Za šolsko sestro se je šolala v Celju, po pripravnici v Mariboru in končanem učiteljišču v Ljubljani ter po zaobljubi leta 1921 pa je odšla v Združene države Amerike. Poučevala je v Kansas Cityju in Sheboyganu ter pomagala ustanoviti provincialni dom in noviciat v Lemontu. Več let je anonimno pisala za Ave Maria Koledar. Lavoslava Turk je leta 1974 objavila avtobiografsko izpoved “Pesem šolske sestre”.
—–
Baritonist VEKOSLAV JANKO je bil do leta 1960 eden najpomembnejših pevcev svojega rodu z obsežnim operetnim in opernim repertoarjem. Pel je v Zagrebu, Celju, Mariboru in od leta 1926 v ljubljanski Operi. Rodil se je na današnji dan leta 1899 v Rušah pri Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Brestu v Belorusiji rodil klimatolog in meteorolog VITAL MANÓHIN. Študiral je v Ljubljani in bil pozneje tu srednješolski profesor ter predavatelj na biotehniški fakulteti. Med drugim je delal v Zavodu za meteorologijo in geodinamiko na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije. Napisal je več kot deset študij o temperaturah, podnebnih nihanjih in posebnostih ljubljanske klime. Za svoje delo je dobil leta 1939 in 40 nagradi mesta Ljubljane. Vital Manohin je napisal tudi nekaj klimatoloških in meteoroloških učbenikov.
—–
Skladatelj, pianist in dirigent MARIO RIJAVEC je glasbo vzljubil že v otroških letih, saj je bila njegova mama pianistka, oče pa znan slovenski operni pevec, tenorist Josip Rijavec. Mario je z Radiem Ljubljana začel sodelovati jeseni leta 1945 kot pianist v plesnem orkestru. Pozneje je bil v Ljubljanskem jazz ansamblu, ki je zarisal novo smer v slovenski zabavni glasbi, pianist in pisec skoraj vseh aranžmajev, ter član legendarne vokalne skupine Optimisti, ki je prva pri nas utrla pot slogu ameriških vokalnih kvartetov.
Leta 1968 je na ljubljanski akademiji za glasbo diplomiral z nalogo “Razvoj jazza”. Po končani aktivni glasbeni karieri se je na Radiu Ljubljana posvetil producentstvu zabavne glasbe, vendar je še vedno pisal številne priredbe in se uveljavil kot eden mojstrov orkestracije pri nas. Mario Rijavec se je rodil na današnji dan leta1921 v Zagrebu.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Z razvojem proizvodnje in trgovine se je tudi na Slovenskem pokazala potreba po strokovno izšolanem kadru. Ljubljanski trgovci so zato sklenili ustanoviti trgovsko šolo in za pomoč zaprosili znanega graškega organizatorja tovrstnega izobraževanja Jakoba Mahra. Ta je leta 1834 v Ljubljani odprl trgovsko šolo z dvema oddelkoma: triletno nedeljsko šolo za vajence in pomočnike trgovske stroke ter dveletno vsakodnevno šolo za učence, ki so se šele nameravali zaposliti v trgovinski stroki.
V drugi, zahtevnejši oddelek, so sprejemali učence s končanima dvema razredoma gimnazije. Šolarji so živeli v internatu. Poleg splošnih predmetov so učitelji v tridesetih urah na teden poučevali še nemščino, francoščino, angleščino, italijanščino, risanje in glasbo. Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani, ki je slovela kot prva tovrstna izobraževalna ustanova v Avstriji, so poleg Slovencev obiskovali zlasti Italijani, Srbi in Hrvati ter posamezni gojenci iz Češke, Grčije, Ogrske in od drugod. Ob njenem največjem razcvetu leta 1909 je bilo v zavodu skoraj tristo slušateljev.
—–
Pisateljica LAVOSLAVA TURK se je rodila na današnji dan leta 1895 v Zadobrovi. Za šolsko sestro se je šolala v Celju, po pripravnici v Mariboru in končanem učiteljišču v Ljubljani ter po zaobljubi leta 1921 pa je odšla v Združene države Amerike. Poučevala je v Kansas Cityju in Sheboyganu ter pomagala ustanoviti provincialni dom in noviciat v Lemontu. Več let je anonimno pisala za Ave Maria Koledar. Lavoslava Turk je leta 1974 objavila avtobiografsko izpoved “Pesem šolske sestre”.
—–
Baritonist VEKOSLAV JANKO je bil do leta 1960 eden najpomembnejših pevcev svojega rodu z obsežnim operetnim in opernim repertoarjem. Pel je v Zagrebu, Celju, Mariboru in od leta 1926 v ljubljanski Operi. Rodil se je na današnji dan leta 1899 v Rušah pri Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Brestu v Belorusiji rodil klimatolog in meteorolog VITAL MANÓHIN. Študiral je v Ljubljani in bil pozneje tu srednješolski profesor ter predavatelj na biotehniški fakulteti. Med drugim je delal v Zavodu za meteorologijo in geodinamiko na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije. Napisal je več kot deset študij o temperaturah, podnebnih nihanjih in posebnostih ljubljanske klime. Za svoje delo je dobil leta 1939 in 40 nagradi mesta Ljubljane. Vital Manohin je napisal tudi nekaj klimatoloških in meteoroloških učbenikov.
—–
Skladatelj, pianist in dirigent MARIO RIJAVEC je glasbo vzljubil že v otroških letih, saj je bila njegova mama pianistka, oče pa znan slovenski operni pevec, tenorist Josip Rijavec. Mario je z Radiem Ljubljana začel sodelovati jeseni leta 1945 kot pianist v plesnem orkestru. Pozneje je bil v Ljubljanskem jazz ansamblu, ki je zarisal novo smer v slovenski zabavni glasbi, pianist in pisec skoraj vseh aranžmajev, ter član legendarne vokalne skupine Optimisti, ki je prva pri nas utrla pot slogu ameriških vokalnih kvartetov.
Leta 1968 je na ljubljanski akademiji za glasbo diplomiral z nalogo “Razvoj jazza”. Po končani aktivni glasbeni karieri se je na Radiu Ljubljana posvetil producentstvu zabavne glasbe, vendar je še vedno pisal številne priredbe in se uveljavil kot eden mojstrov orkestracije pri nas. Mario Rijavec se je rodil na današnji dan leta1921 v Zagrebu.
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Neveljaven email naslov