Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Angleški zdravnik in potopisec EDWARD BROWN se je rodil leta 1642 v Norwichu. Bil je član Kraljeve družbe v Londonu in ji je redno poročal s svojih potovanj po Evropi. Junija leta 1669 je obiskal Koroško (Šentvid, Gosposvetsko polje in Celovec), Kranjsko (Kranj, Ljubljano, Cerkniško jezero in Logatec) ter Goriško (Idrijo, Ajdovščino in Gorico). Pomembna sta njegova opisa rudnika v Idriji in približno sto metrov dolgega cestnega predora na Ljubelju, ki so ga v drugi polovici 16. stoletja tik pod vrhom prelaza izkopali po naročilu koroških in kranjskih deželnih stanov.
Na podlagi koroškega ustnega izročila je Edward Brown opisal tudi ustoličevanje koroških vojvod, vendar popačeno. Njegovo zelo površno opisovanje Cerkniškega jezera pa je spodbudilo Janeza Vajkarda Valvasorja, da je Kraljevi družbi poslal svoj opis jezera in prav na podlagi te razprave je Kraljeva družba leta 1687 izvolila Valvasorja za svojega člana.
—–
Skladatelj JANEZ KRSTNIK NOVAK je večji del svojega življenja posvetil ljubljanski Filharmonični družbi. Od ustanovitve je bil njen pevec in violinist, nato vodja orkestra, med francosko upravo ravnatelj, nato glasbeni ravnatelj in od leta 1825 častni član. Znana je njegova scenska glasba Figaro za Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Je značilno zgodnjeklasicistična, oprta na vokalne ansamble, ki poudarjajo zgodbo in odrski trenutek. Partitura kaže na tehnično znanje stilno prepričljivega ustvarjalca. Janez Krstnik Novak se je rodil okoli leta 1756 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1992 je bila Slovenija sprejeta v UNESCO – organizacijo Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo – kot 167. polnopravna članica te specializirane ustanove Združenih narodov. Sicer pa je bila v tej organizaciji dejavna že prej. Tako so bile Škocjanske jame kot do tedaj največji znani podzemeljski kanjon na svetu in primer izjemne naravne lepote z bogatim ekosistemom in obstojem ogroženih živalskih vrst že leta 1986 vpisane v seznam svetovne dediščine pri Unescu, pod posebno zaščito pa so tudi sečoveljske soline.
Škocjanskim jamam so se na seznamu svetovne kulturne dediščine leta 2011 pridružila še približno 4500 let stara kolišča na ljubljanskem Barju – prazgodovinske naselbine na obrobju Barja, ki je sicer eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji. Na seznamu so zastopana z dvema lokacijama pri Igu; s svojo kompleksnostjo predstavljata vse bogastvo in raznovrstnost koliščarske dediščine v tem delu alpskega obrobja.
Spomladi leta 2002 je ekipa arheologov na ljubljanskem Barju našla tudi leseno kolo z osjo. Izdelano je iz žilavega in trdega jesenovega lesa, os pa iz hrastovine. Po mnenju strokovnjakov je pripadalo prazgodovinskemu dvokolesnemu vozu, njegovo starost pa so ocenili na približno 5150 let in velja za najstarejše znano leseno kolo z osjo na svetu.
Leta 2012 se je skupaj z rudnikom Almadén v osrednji Španiji na Unescov seznam uvrstil rudnik živega srebra v Idriji. Živo srebro so v njem kopali vse od leta 1490 do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja; več kot pol tisočletja je bil tako idrijski drugi največji rudnik živega srebra na svetu.
Zadnji slovenski vpis na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine se je zgodil lani. Nanj so uvrstili bukove gozdove v pragozdu Krokar na Kočevskem ter v rezervatu Snežnik – Ždrocle na Notranjskem.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Angleški zdravnik in potopisec EDWARD BROWN se je rodil leta 1642 v Norwichu. Bil je član Kraljeve družbe v Londonu in ji je redno poročal s svojih potovanj po Evropi. Junija leta 1669 je obiskal Koroško (Šentvid, Gosposvetsko polje in Celovec), Kranjsko (Kranj, Ljubljano, Cerkniško jezero in Logatec) ter Goriško (Idrijo, Ajdovščino in Gorico). Pomembna sta njegova opisa rudnika v Idriji in približno sto metrov dolgega cestnega predora na Ljubelju, ki so ga v drugi polovici 16. stoletja tik pod vrhom prelaza izkopali po naročilu koroških in kranjskih deželnih stanov.
Na podlagi koroškega ustnega izročila je Edward Brown opisal tudi ustoličevanje koroških vojvod, vendar popačeno. Njegovo zelo površno opisovanje Cerkniškega jezera pa je spodbudilo Janeza Vajkarda Valvasorja, da je Kraljevi družbi poslal svoj opis jezera in prav na podlagi te razprave je Kraljeva družba leta 1687 izvolila Valvasorja za svojega člana.
—–
Skladatelj JANEZ KRSTNIK NOVAK je večji del svojega življenja posvetil ljubljanski Filharmonični družbi. Od ustanovitve je bil njen pevec in violinist, nato vodja orkestra, med francosko upravo ravnatelj, nato glasbeni ravnatelj in od leta 1825 častni član. Znana je njegova scenska glasba Figaro za Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Je značilno zgodnjeklasicistična, oprta na vokalne ansamble, ki poudarjajo zgodbo in odrski trenutek. Partitura kaže na tehnično znanje stilno prepričljivega ustvarjalca. Janez Krstnik Novak se je rodil okoli leta 1756 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1992 je bila Slovenija sprejeta v UNESCO – organizacijo Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo – kot 167. polnopravna članica te specializirane ustanove Združenih narodov. Sicer pa je bila v tej organizaciji dejavna že prej. Tako so bile Škocjanske jame kot do tedaj največji znani podzemeljski kanjon na svetu in primer izjemne naravne lepote z bogatim ekosistemom in obstojem ogroženih živalskih vrst že leta 1986 vpisane v seznam svetovne dediščine pri Unescu, pod posebno zaščito pa so tudi sečoveljske soline.
Škocjanskim jamam so se na seznamu svetovne kulturne dediščine leta 2011 pridružila še približno 4500 let stara kolišča na ljubljanskem Barju – prazgodovinske naselbine na obrobju Barja, ki je sicer eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji. Na seznamu so zastopana z dvema lokacijama pri Igu; s svojo kompleksnostjo predstavljata vse bogastvo in raznovrstnost koliščarske dediščine v tem delu alpskega obrobja.
Spomladi leta 2002 je ekipa arheologov na ljubljanskem Barju našla tudi leseno kolo z osjo. Izdelano je iz žilavega in trdega jesenovega lesa, os pa iz hrastovine. Po mnenju strokovnjakov je pripadalo prazgodovinskemu dvokolesnemu vozu, njegovo starost pa so ocenili na približno 5150 let in velja za najstarejše znano leseno kolo z osjo na svetu.
Leta 2012 se je skupaj z rudnikom Almadén v osrednji Španiji na Unescov seznam uvrstil rudnik živega srebra v Idriji. Živo srebro so v njem kopali vse od leta 1490 do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja; več kot pol tisočletja je bil tako idrijski drugi največji rudnik živega srebra na svetu.
Zadnji slovenski vpis na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine se je zgodil lani. Nanj so uvrstili bukove gozdove v pragozdu Krokar na Kočevskem ter v rezervatu Snežnik – Ždrocle na Notranjskem.
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Neveljaven email naslov