Kadar se je kakšna država, pa naj je bila cesarjeva ali ljudska, znašla v denarnih težavah, se je reševala s predpisovanjem novih davkov, celo na dimnike, na primer. Tako so v avstrijskih deželah leta 1689 uvedli davščino na zakol živine in jo pobirali sedemnajst let. Ko je bila državna blagajna spet prazna, so si oblasti izmislile izredni davek na meso in na današnji dan leta 1706 v Ljubljani naredile  tudi  popis davčnih zavezancev. 

Na seznamu davkoplačevalcev so bili vsi meščani in z njega je razvidno, da je takrat (pred 312-imi leti torej) živelo za obzidjem 671, v predmestjih pa 838 družin, od teh samo v šempetrskem predmestju 312. A številni iznajdljivi Ljubljančani so se hoteli davku izogniti tako, da so pri popisu navedli, da ne jedo doma, ali pa celo zatrjevali, da mesa sploh ne uživajo in da plačevanje »mesnega krajcarja« zanje ne pride v poštev.

—–

Gradbenik  FERDINAND  KLEMENČIČ  je diplomiral na Dunaju, nato pa je kot višji gradbeni svetnik služboval pri železnici v Ljubljani. Dokazoval je gospodarsko upravičenost graditve železnic na Dolenjskem, jih trasiral ter v letih 1893 in 94 vodil graditev prog Ljubljana – Kočevje in Ljubljana –  Novo mesto. Njegov načrt za povezavo Dolenjske z morjem – od Trebnjega prek Kočevja in Delnic – pa je ostal neuresničen. Ferdinand Klemenčič se je rodil na današnji dan leta 1841 v Gradcu.

—–

Marčna revolucija leta 1848 ni pomenila samo upora proti Metternichovemu absolutizmu, marveč tudi zahtevo narodov habsburške monarhije po priznanju njihovih pravic. Zato se ta revolucija imenuje “pomlad narodov”. Aprila tega leta je skupina Slovencev na Dunaju ustanovila “Društvo Slovenija”. To naj bi združilo slovenske izobražence v prizadevanju, da bi čim bolje izrabili pridobljeno politično svobodo in predlagali avstrijski oblasti slovenske politične zahteve. To je bil program “Zedinjene Slovenije”, eno najpomembnejših političnih dejanj v naši zgodovini.

Ta program so podprli tudi udeleženci panslovanskega kongresa, srečanja, ki se je začelo na današnji dan  leta 1848  v  Pragi.  Poslanci so  na  njem podprli  zahtevo  po ustanovitvi kraljestva Slovenija. Čeprav je policija sredi junija kongres razgnala, pa je vlada dovolila izvolitev političnih predstavnikov avstrijskih dežel v parlament. Tako so Slovenci vanj poslali štirinajst poslancev. Položaj Slovencev pa je bil kljub temu precej bolj zapleten kakor položaj drugih narodov, saj je za nas veljalo, da smo nezgodovinski narod. Vlada je razpustila parlament že spomladi naslednjega leta, leta 1851 pa je mladi cesar Franc Jožef I. odpravil ustavo in sledilo je desetletje Bachovega absolutizma. Politično življenje narodov v Avstriji je takrat skoraj povsem zamrlo.

—–

Operni  pevec  SLAVKO  ŠTRUKELJ  je po študiju petja na ljubljanskem Državnem konservatoriju v letih od 1944 do 1971 pel v ljubljanski operi. Bil je odličen v karakternih in komičnih vlogah, največji uspeh pa je dosegel kot Herodež v operi »Saloma«. Ta njegova vloga je bila ena najopaznejših opernih poustvaritev na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.