Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lavantinski škof Anton Martin Slomšek je med različnimi pobudami, ki jih je vnesel v cerkveno življenje ter so nato postale last in skrb celotnega katoliškega sveta, začel tudi gibanje za večje sodelovanje vseh Slovanov na kulturnem in verskem področju. Tako je na današnji dan leta 1852 ustanovil Bratovščino svetega Cirila in Metoda; njen poglavitni namen je bil »spreobrnjenje razkolnikov«. Pobuda je doživela velik odziv in postala začetek ciril-metodijskega gibanja. Bratovščina ni bila namenjena le molitvi, temveč je postala tudi misijonska družba, ki se je po preoblikovanju in po cerkveni odobritvi leta 1891 preimenovala v »Apostolstvo svetega Cirila in Metoda pod zavetjem preblažene device Marije«.
—–
Arhitekt IVAN VURNIK je bil eden prvih, ki so začeli dosledno uvajati načela funkcionalne arhitekture pri nas. Študij na visoki tehniški šoli Dunaju je končal leta 1912 in kmalu potem sodeloval pri načrtovanju novega cesarskega dvora, med prvo svetovno vojno pa je urejal vojaška pokopališča v Srbiji. Takoj po koncu vojne je na nastajajoči univerzi v Ljubljani ustanovil arhitekturni oddelek in bil pozneje dobra tri desetletja njegov predstojnik.
Že 1919. leta je arhitekturno oblikoval stavbo Anatomskega inštituta v Ljubljani, dve leti pozneje sanatorij za pljučne bolnike na Golniku, poleg tega pa še stavbi Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti in Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Leta 1932 je pripravil načrte za graditev mestnega kopališča v Radovljici. Za gretje bazenske vode je že uporabil sončno toploto. Ivan Vurnik, ki velja ob Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju za enega od utemeljiteljev sodobne slovenske arhitekture, se je rodil na današnji dan leta 1884 v Radovljici.
—–
Kirurg LOJZE KRAMARIČ je študiral in se izpopolnjeval na Dunaju, v Gradcu, Műnchnu in Berlinu. Leta 1933 je postal primarij sanatorija Šlajmerjev dom v Ljubljani; organiziral ga je po sodobnih strokovnih načelih in ga vodil do leta 1945. Med drugo svetovno vojno je v njem skrival številne politične preganjance – med njimi tudi pesnika Otona Župančiča – po njej pa je bil vodilni kirurg v vojaških bolnišnicah v Sloveniji. Lojze Kramarič se je rodil na današnji dan leta 1898 v Rádovici pri Metliki.
—–
Skladatelj in zborovodja RADOVAN GOBEC se je rodil na današnji dan leta 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici. Leta 1951 je na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. V njegovem opusu so značilne operete, dve operi (Tremerski dukat in Kri v plamenih) ter vrsta partizanskih zborovskih pesmi in kantat.
Bil je tudi vnet organizator množičnih zborovskih festivalov – več let je bil umetniški vodja znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, dobro desetletje pa je vodil tudi Ljubljanski poletni festival v Križankah. Kot povojni dirigent Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča je nadaljeval tradicijo Maroltovega predvojnega APZ-ja. Z njim in s Partizanskim pevskim zborom (prevzel ga je leta 1953 in ga vodil kar 28 let) je imel več kot tisoč nastopov. Kot pedagog je Radovan Gobec opravljal več profesorskih funkcij, nazadnje na Pedagoški akademiji v Ljubljani.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Lavantinski škof Anton Martin Slomšek je med različnimi pobudami, ki jih je vnesel v cerkveno življenje ter so nato postale last in skrb celotnega katoliškega sveta, začel tudi gibanje za večje sodelovanje vseh Slovanov na kulturnem in verskem področju. Tako je na današnji dan leta 1852 ustanovil Bratovščino svetega Cirila in Metoda; njen poglavitni namen je bil »spreobrnjenje razkolnikov«. Pobuda je doživela velik odziv in postala začetek ciril-metodijskega gibanja. Bratovščina ni bila namenjena le molitvi, temveč je postala tudi misijonska družba, ki se je po preoblikovanju in po cerkveni odobritvi leta 1891 preimenovala v »Apostolstvo svetega Cirila in Metoda pod zavetjem preblažene device Marije«.
—–
Arhitekt IVAN VURNIK je bil eden prvih, ki so začeli dosledno uvajati načela funkcionalne arhitekture pri nas. Študij na visoki tehniški šoli Dunaju je končal leta 1912 in kmalu potem sodeloval pri načrtovanju novega cesarskega dvora, med prvo svetovno vojno pa je urejal vojaška pokopališča v Srbiji. Takoj po koncu vojne je na nastajajoči univerzi v Ljubljani ustanovil arhitekturni oddelek in bil pozneje dobra tri desetletja njegov predstojnik.
Že 1919. leta je arhitekturno oblikoval stavbo Anatomskega inštituta v Ljubljani, dve leti pozneje sanatorij za pljučne bolnike na Golniku, poleg tega pa še stavbi Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti in Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Leta 1932 je pripravil načrte za graditev mestnega kopališča v Radovljici. Za gretje bazenske vode je že uporabil sončno toploto. Ivan Vurnik, ki velja ob Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju za enega od utemeljiteljev sodobne slovenske arhitekture, se je rodil na današnji dan leta 1884 v Radovljici.
—–
Kirurg LOJZE KRAMARIČ je študiral in se izpopolnjeval na Dunaju, v Gradcu, Műnchnu in Berlinu. Leta 1933 je postal primarij sanatorija Šlajmerjev dom v Ljubljani; organiziral ga je po sodobnih strokovnih načelih in ga vodil do leta 1945. Med drugo svetovno vojno je v njem skrival številne politične preganjance – med njimi tudi pesnika Otona Župančiča – po njej pa je bil vodilni kirurg v vojaških bolnišnicah v Sloveniji. Lojze Kramarič se je rodil na današnji dan leta 1898 v Rádovici pri Metliki.
—–
Skladatelj in zborovodja RADOVAN GOBEC se je rodil na današnji dan leta 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici. Leta 1951 je na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. V njegovem opusu so značilne operete, dve operi (Tremerski dukat in Kri v plamenih) ter vrsta partizanskih zborovskih pesmi in kantat.
Bil je tudi vnet organizator množičnih zborovskih festivalov – več let je bil umetniški vodja znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, dobro desetletje pa je vodil tudi Ljubljanski poletni festival v Križankah. Kot povojni dirigent Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča je nadaljeval tradicijo Maroltovega predvojnega APZ-ja. Z njim in s Partizanskim pevskim zborom (prevzel ga je leta 1953 in ga vodil kar 28 let) je imel več kot tisoč nastopov. Kot pedagog je Radovan Gobec opravljal več profesorskih funkcij, nazadnje na Pedagoški akademiji v Ljubljani.
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov