Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kipar FRANC KRIŠTOF REISS se je rodil v drugi polovici 17. stoletja v Lipnici na Koroškem. Po poroki z vdovo mariborskega kiparja Janeza Schoya, pri katerem je bil verjetno pomočnik, je prevzel njegovo delavnico ter v njej vzgojil sina Franca Jožefa ter posinovljenca Janeza Jakoba Schoya, poznejšega graškega kiparja. Fran Krištof Reiss sodi med prve baročne kiparje na Slovenskem, ki so pri oltarjih največ pozornosti namenjali kipom in jih tako figuralno naglaševali; delal je v lesu in kamnu. Med njegovimi deli so znani kipi na portalu upravnega poslopja žičke kartuzije ter oltarji na Ptujski gori, na Svetih Gorah, v Varaždinu in Limbušu.
—–
Aprila leta 1846 je vodstvo Južne železnice opravilo prvo poskusno vožnjo na novi progi med Mariborom in Celjem. Po dveh urah in tri četrt so bili že na pravkar zgrajenem celjskem kolodvoru. Bleiweisove »Novice« so ga primerjale kar s knežjo palačo: »Kjer so pred enim letom še zeleni travniki in cvetoči vertovi bili, zdej kolodvor stoji, veličastno kot kakiga kneza poslopje …«
Na današnji dan istega leta (torej pred 172-imi leti) pa so ta del železniške proge odprli tudi za javni promet. Seveda je bilo slavnostno: točno opoldne sta dve okrašeni lokomotivi pripeljali vlakovno kompozicijo z gospodo z Dunaja, iz Gradca in Maribora, na vlaku pa je igrala tudi godba štajerskega regimenta. Domačini so gostom pripravili slavnostno kosilo in veselo nazdravljali cesarju in cesarski družini, saj so se očitno zavedali pomena »železne ceste«, ki naj bi tudi v Celje pripeljala napredek in blaginjo.
—–
Pisateljica ILKA VAŠTE se je rodila na današnji dan leta 1891 v Novem mestu Poučevala je v več slovenskih krajih, na koncu pa je bila predmetna učiteljica v Ljubljani. Kot pisateljica se je posvečala predvsem priljubljeni zgodovinski povesti oziroma romanu in tako nadaljevala romantično domačo in tujo tradicijo na tem področju. Opisovala je slovensko zgodovino od naselitve Slovanov na našem ozemlju do reformacije in Ilirskih provinc. Znani so njeni romani Svet v zatonu, Vražje dekle, Gričarji in Upor. Najuspešnejše delo pisatejice Ilke Vašte je »Roman o Prešernu«, manj znan pa je njen roman o Janezu Trdini »Izobčenec«.
—–
Zdravnik FRANC NOVAK je študiral v Ljubljani in Innsbrucku, leta 1931 diplomiral na medicinski fakulteti v Beogradu, sedem let pozneje pa je postal specialist za ginekologijo in porodništvo. Po diplomi je bil najprej zdravnik prostovoljec v ljubljanski bolnišnici za ženske bolezni, med drugo svetovno vojno pa je bil partizanski zdravnik. Po vojni se je zaposlil na kliniki za ginekologijo in porodništvo v Ljubljani ter bil osemnajst let njen predstojnik. Predaval je tudi na medicinski fakulteti.
Leta 1978 je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, častni član številnih svetovnih in domačih strokovnih združenj, predaval in operiral pa je na mnogih klinikah in univerzitetnih središčih po svetu. V ginekologijo je uvedel številne novosti, pomembna pa so tudi njegova prizadevanja za predporodno in poporodno zdravstveno varstvo in sodobno kontracepcijo. Med pomembna strokovna priznanja sodita tudi Prešernova nagrada in nagrada AVNOJ-a. Franc Novak se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Kranju.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kipar FRANC KRIŠTOF REISS se je rodil v drugi polovici 17. stoletja v Lipnici na Koroškem. Po poroki z vdovo mariborskega kiparja Janeza Schoya, pri katerem je bil verjetno pomočnik, je prevzel njegovo delavnico ter v njej vzgojil sina Franca Jožefa ter posinovljenca Janeza Jakoba Schoya, poznejšega graškega kiparja. Fran Krištof Reiss sodi med prve baročne kiparje na Slovenskem, ki so pri oltarjih največ pozornosti namenjali kipom in jih tako figuralno naglaševali; delal je v lesu in kamnu. Med njegovimi deli so znani kipi na portalu upravnega poslopja žičke kartuzije ter oltarji na Ptujski gori, na Svetih Gorah, v Varaždinu in Limbušu.
—–
Aprila leta 1846 je vodstvo Južne železnice opravilo prvo poskusno vožnjo na novi progi med Mariborom in Celjem. Po dveh urah in tri četrt so bili že na pravkar zgrajenem celjskem kolodvoru. Bleiweisove »Novice« so ga primerjale kar s knežjo palačo: »Kjer so pred enim letom še zeleni travniki in cvetoči vertovi bili, zdej kolodvor stoji, veličastno kot kakiga kneza poslopje …«
Na današnji dan istega leta (torej pred 172-imi leti) pa so ta del železniške proge odprli tudi za javni promet. Seveda je bilo slavnostno: točno opoldne sta dve okrašeni lokomotivi pripeljali vlakovno kompozicijo z gospodo z Dunaja, iz Gradca in Maribora, na vlaku pa je igrala tudi godba štajerskega regimenta. Domačini so gostom pripravili slavnostno kosilo in veselo nazdravljali cesarju in cesarski družini, saj so se očitno zavedali pomena »železne ceste«, ki naj bi tudi v Celje pripeljala napredek in blaginjo.
—–
Pisateljica ILKA VAŠTE se je rodila na današnji dan leta 1891 v Novem mestu Poučevala je v več slovenskih krajih, na koncu pa je bila predmetna učiteljica v Ljubljani. Kot pisateljica se je posvečala predvsem priljubljeni zgodovinski povesti oziroma romanu in tako nadaljevala romantično domačo in tujo tradicijo na tem področju. Opisovala je slovensko zgodovino od naselitve Slovanov na našem ozemlju do reformacije in Ilirskih provinc. Znani so njeni romani Svet v zatonu, Vražje dekle, Gričarji in Upor. Najuspešnejše delo pisatejice Ilke Vašte je »Roman o Prešernu«, manj znan pa je njen roman o Janezu Trdini »Izobčenec«.
—–
Zdravnik FRANC NOVAK je študiral v Ljubljani in Innsbrucku, leta 1931 diplomiral na medicinski fakulteti v Beogradu, sedem let pozneje pa je postal specialist za ginekologijo in porodništvo. Po diplomi je bil najprej zdravnik prostovoljec v ljubljanski bolnišnici za ženske bolezni, med drugo svetovno vojno pa je bil partizanski zdravnik. Po vojni se je zaposlil na kliniki za ginekologijo in porodništvo v Ljubljani ter bil osemnajst let njen predstojnik. Predaval je tudi na medicinski fakulteti.
Leta 1978 je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, častni član številnih svetovnih in domačih strokovnih združenj, predaval in operiral pa je na mnogih klinikah in univerzitetnih središčih po svetu. V ginekologijo je uvedel številne novosti, pomembna pa so tudi njegova prizadevanja za predporodno in poporodno zdravstveno varstvo in sodobno kontracepcijo. Med pomembna strokovna priznanja sodita tudi Prešernova nagrada in nagrada AVNOJ-a. Franc Novak se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Kranju.
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov