Kipar  FRANC  KRIŠTOF  REISS  se je rodil v drugi polovici 17. stoletja v Lipnici na Koroškem. Po poroki z vdovo mariborskega kiparja Janeza Schoya, pri katerem je bil verjetno pomočnik, je prevzel njegovo delavnico ter v njej vzgojil sina Franca Jožefa ter posinovljenca Janeza Jakoba Schoya, poznejšega graškega kiparja. Fran Krištof Reiss sodi med prve baročne kiparje na Slovenskem, ki so pri oltarjih največ pozornosti namenjali kipom in jih tako figuralno naglaševali; delal je v lesu in kamnu.  Med njegovimi deli so znani kipi na portalu upravnega poslopja žičke kartuzije ter oltarji na Ptujski gori, na Svetih Gorah, v Varaždinu in Limbušu.

—–

Aprila leta 1846 je vodstvo Južne železnice opravilo prvo poskusno vožnjo na novi progi med Mariborom in Celjem. Po  dveh urah in tri četrt so bili že na pravkar zgrajenem celjskem kolodvoru. Bleiweisove »Novice« so ga primerjale kar s knežjo palačo: »Kjer so pred enim letom še zeleni travniki in cvetoči  vertovi  bili,  zdej  kolodvor  stoji,  veličastno kot kakiga kneza poslopje …«

Na današnji dan istega leta (torej pred 172-imi leti) pa so ta del železniške proge odprli tudi za javni promet. Seveda je bilo slavnostno: točno opoldne sta dve okrašeni lokomotivi pripeljali vlakovno kompozicijo z gospodo z Dunaja, iz Gradca in Maribora,  na  vlaku  pa  je  igrala  tudi  godba  štajerskega  regimenta. Domačini so gostom pripravili slavnostno kosilo in veselo nazdravljali cesarju in cesarski družini, saj so se očitno zavedali pomena »železne ceste«, ki naj bi tudi v Celje pripeljala napredek in blaginjo.

—–

Pisateljica  ILKA  VAŠTE  se je rodila na današnji dan  leta 1891 v Novem mestu Poučevala je v več slovenskih krajih, na koncu pa je bila predmetna učiteljica v Ljubljani. Kot pisateljica se je posvečala predvsem priljubljeni zgodovinski povesti oziroma romanu in tako nadaljevala romantično domačo in tujo tradicijo na tem področju. Opisovala je slovensko zgodovino od naselitve Slovanov na našem ozemlju do reformacije in Ilirskih provinc. Znani so njeni romani Svet v zatonu, Vražje dekle, Gričarji in Upor. Najuspešnejše delo pisatejice Ilke Vašte je »Roman o Prešernu«, manj znan pa je njen roman o Janezu Trdini »Izobčenec«.

—–

Zdravnik  FRANC  NOVAK  je študiral v Ljubljani in Innsbrucku, leta 1931 diplomiral na medicinski fakulteti v Beogradu, sedem let pozneje pa je postal specialist za ginekologijo in porodništvo. Po diplomi je bil najprej zdravnik prostovoljec v ljubljanski bolnišnici za ženske bolezni, med drugo svetovno vojno pa je bil partizanski zdravnik. Po vojni se je zaposlil na kliniki za ginekologijo in porodništvo v Ljubljani ter bil osemnajst let njen predstojnik. Predaval je tudi na medicinski fakulteti.

Leta 1978 je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, častni član številnih svetovnih in domačih strokovnih združenj, predaval in operiral pa je na mnogih klinikah in univerzitetnih središčih po svetu. V ginekologijo je uvedel številne novosti, pomembna pa so tudi njegova prizadevanja za predporodno in poporodno zdravstveno varstvo in sodobno kontracepcijo. Med pomembna strokovna priznanja sodita tudi Prešernova nagrada in nagrada AVNOJ-a. Franc Novak se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Kranju.