Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kipar PASQUALE LAZZARINI se je izučil verjetno v Benetkah, po poroki s hčerjo goriškega kiparja Peccassija pa se je naselil v Gorici in po tastovi smrti leta 1698 prevzel njegovo delavnico. Lazzarini velja za osrednjega predstavnika baročnega kiparstva na Primorskem. Nadaljeval je tradicijo tabernakeljskega in zlasti stebričnega tipa kamnitega oltarja s kiparsko poudarjeno oltarno mizo, obhodnima lokoma in zgornjim zaključnim delom. Zmerno razgibane figure so večinoma majhne, tako da ostaja poudarek na oltarni arhitekturi. Njegovi najpomembnejši deli sta velika oltarja v cerkvi svetega Ignacija v Gorici in v župnijski cerkvi v Kobaridu. Kipar Pasquale Lazzarini se je rodil leta 1667 v Benetkah.
—–
Skladatelj JURIJ KURALT se je rodil okoli leta 1700 v Kranju. Šolal in glasbeno izobrazil se je na jezuitskem kolegiju v Ljubljani; tu je bil od leta 1724 študent poetike. Čez nekaj let je postal vodja cerkvenega pevskega zbora pri svetem Jakobu v Ljubljani, po letu 1733 pa njegova življenjska pot ni več znana. V virih je Jernej Kuralt izrecno omenjen kot skladatelj, vendar je znano le to, da je uglasbil oratorij »Težavna pot Frančiška Ksaverija v kitajsko kraljestvo«. Delo je ohranjeno samo v nemškem libretu. Glede na čas nastanka je bilo verjetno poznobaročno.
—–
Botanik in vrtnar ANDREJ FLEISCHMAN se je rodil leta 1805 v Beričevem pri Ljubljani; natančen datum ni znan. V ljubljanskem botaničnem vrtu je bil najprej vrtnar, od leta 1850 pa predstojnik. Raziskoval je kranjsko floro in pisal članke s floristično tematiko. Po njem se imenuje tudi nekaj rastlin. Andrej Fleischman je umrl na današnji dan leta 1867 v Ljubljani.
——-
Na današnji dan leta 1954 je v Ljubljani začela delovati otroška klinika na Vrazovem trgu. Gradili so jo osem let. Sredstva zanjo so priskrbeli mednarodne človekoljubne organizacije, slovensko-ameriški narodni svet ter druge napredne slovenske in tuje izseljenske organizacije. Naše izseljence je v Združenih državah Amerike spodbujal pisatelj Luis Adamič. Z zamislijo o ustanovitvi otroške klinike se je seznanil med obiskom v stari domovini.
——
Pesnik JANEZ KLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1920 pri Mavrcu pri Kostelu. Začel je študirati bogoslovje, vendar se je že naslednje študijsko leto prepisal na klasično filologijo ter se pridružil članom katoliškega študentskega društva »Zarja«. Aktivno je sodeloval v odporniškem gibanju, maja 1942 odšel v partizane, postal zastopnik krščanskih socialistov za Kočevsko, padel pa je v roški ofenzivi avgusta istega leta. S pesmimi se je Janez Klarič oglašal v semeniškem zborniku »Mlada setev«; njegova poezija je bila izrazito razmišljanje o takratnih eksistencialnih problemih.
—–
Španski pesnik in dramatik FEDERICO GARCIA LORCA je študiral filozofijo, književnost in pravo ter živel v krogu književnikov in umetnikov, ki so utirali pot modernim tokovom tudi v Španiji. Ker je klasično špansko gledališče želel približati širšemu občinstvu, je leta 1931 ustanovil potujoče dramsko gledališče La Barraca. V ne povsem pojasnjenih okoliščinah so ga leta 1936 med špansko državljansko vojno ustrelili pripadniki civilne garde generala Franca. Lorca je v svoji liriki združil pridobitve modernih smeri s tradicijami ljudske in ciganske pesmi in tudi klasične poezije, štejejo pa ga za najpomembnejšega španskega dramatika 20. stoletja. Federico Garcia Lorca se je rodil na današnji dan leta 1898 v Granadi v Španiji.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kipar PASQUALE LAZZARINI se je izučil verjetno v Benetkah, po poroki s hčerjo goriškega kiparja Peccassija pa se je naselil v Gorici in po tastovi smrti leta 1698 prevzel njegovo delavnico. Lazzarini velja za osrednjega predstavnika baročnega kiparstva na Primorskem. Nadaljeval je tradicijo tabernakeljskega in zlasti stebričnega tipa kamnitega oltarja s kiparsko poudarjeno oltarno mizo, obhodnima lokoma in zgornjim zaključnim delom. Zmerno razgibane figure so večinoma majhne, tako da ostaja poudarek na oltarni arhitekturi. Njegovi najpomembnejši deli sta velika oltarja v cerkvi svetega Ignacija v Gorici in v župnijski cerkvi v Kobaridu. Kipar Pasquale Lazzarini se je rodil leta 1667 v Benetkah.
—–
Skladatelj JURIJ KURALT se je rodil okoli leta 1700 v Kranju. Šolal in glasbeno izobrazil se je na jezuitskem kolegiju v Ljubljani; tu je bil od leta 1724 študent poetike. Čez nekaj let je postal vodja cerkvenega pevskega zbora pri svetem Jakobu v Ljubljani, po letu 1733 pa njegova življenjska pot ni več znana. V virih je Jernej Kuralt izrecno omenjen kot skladatelj, vendar je znano le to, da je uglasbil oratorij »Težavna pot Frančiška Ksaverija v kitajsko kraljestvo«. Delo je ohranjeno samo v nemškem libretu. Glede na čas nastanka je bilo verjetno poznobaročno.
—–
Botanik in vrtnar ANDREJ FLEISCHMAN se je rodil leta 1805 v Beričevem pri Ljubljani; natančen datum ni znan. V ljubljanskem botaničnem vrtu je bil najprej vrtnar, od leta 1850 pa predstojnik. Raziskoval je kranjsko floro in pisal članke s floristično tematiko. Po njem se imenuje tudi nekaj rastlin. Andrej Fleischman je umrl na današnji dan leta 1867 v Ljubljani.
——-
Na današnji dan leta 1954 je v Ljubljani začela delovati otroška klinika na Vrazovem trgu. Gradili so jo osem let. Sredstva zanjo so priskrbeli mednarodne človekoljubne organizacije, slovensko-ameriški narodni svet ter druge napredne slovenske in tuje izseljenske organizacije. Naše izseljence je v Združenih državah Amerike spodbujal pisatelj Luis Adamič. Z zamislijo o ustanovitvi otroške klinike se je seznanil med obiskom v stari domovini.
——
Pesnik JANEZ KLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1920 pri Mavrcu pri Kostelu. Začel je študirati bogoslovje, vendar se je že naslednje študijsko leto prepisal na klasično filologijo ter se pridružil članom katoliškega študentskega društva »Zarja«. Aktivno je sodeloval v odporniškem gibanju, maja 1942 odšel v partizane, postal zastopnik krščanskih socialistov za Kočevsko, padel pa je v roški ofenzivi avgusta istega leta. S pesmimi se je Janez Klarič oglašal v semeniškem zborniku »Mlada setev«; njegova poezija je bila izrazito razmišljanje o takratnih eksistencialnih problemih.
—–
Španski pesnik in dramatik FEDERICO GARCIA LORCA je študiral filozofijo, književnost in pravo ter živel v krogu književnikov in umetnikov, ki so utirali pot modernim tokovom tudi v Španiji. Ker je klasično špansko gledališče želel približati širšemu občinstvu, je leta 1931 ustanovil potujoče dramsko gledališče La Barraca. V ne povsem pojasnjenih okoliščinah so ga leta 1936 med špansko državljansko vojno ustrelili pripadniki civilne garde generala Franca. Lorca je v svoji liriki združil pridobitve modernih smeri s tradicijami ljudske in ciganske pesmi in tudi klasične poezije, štejejo pa ga za najpomembnejšega španskega dramatika 20. stoletja. Federico Garcia Lorca se je rodil na današnji dan leta 1898 v Granadi v Španiji.
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov