Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kipar PASQUALE LAZZARINI se je izučil verjetno v Benetkah, po poroki s hčerjo goriškega kiparja Peccassija pa se je naselil v Gorici in po tastovi smrti leta 1698 prevzel njegovo delavnico. Lazzarini velja za osrednjega predstavnika baročnega kiparstva na Primorskem. Nadaljeval je tradicijo tabernakeljskega in zlasti stebričnega tipa kamnitega oltarja s kiparsko poudarjeno oltarno mizo, obhodnima lokoma in zgornjim zaključnim delom. Zmerno razgibane figure so večinoma majhne, tako da ostaja poudarek na oltarni arhitekturi. Njegovi najpomembnejši deli sta velika oltarja v cerkvi svetega Ignacija v Gorici in v župnijski cerkvi v Kobaridu. Kipar Pasquale Lazzarini se je rodil leta 1667 v Benetkah.
—–
Skladatelj JURIJ KURALT se je rodil okoli leta 1700 v Kranju. Šolal in glasbeno izobrazil se je na jezuitskem kolegiju v Ljubljani; tu je bil od leta 1724 študent poetike. Čez nekaj let je postal vodja cerkvenega pevskega zbora pri svetem Jakobu v Ljubljani, po letu 1733 pa njegova življenjska pot ni več znana. V virih je Jernej Kuralt izrecno omenjen kot skladatelj, vendar je znano le to, da je uglasbil oratorij »Težavna pot Frančiška Ksaverija v kitajsko kraljestvo«. Delo je ohranjeno samo v nemškem libretu. Glede na čas nastanka je bilo verjetno poznobaročno.
—–
Botanik in vrtnar ANDREJ FLEISCHMAN se je rodil leta 1805 v Beričevem pri Ljubljani; natančen datum ni znan. V ljubljanskem botaničnem vrtu je bil najprej vrtnar, od leta 1850 pa predstojnik. Raziskoval je kranjsko floro in pisal članke s floristično tematiko. Po njem se imenuje tudi nekaj rastlin. Andrej Fleischman je umrl na današnji dan leta 1867 v Ljubljani.
——-
Na današnji dan leta 1954 je v Ljubljani začela delovati otroška klinika na Vrazovem trgu. Gradili so jo osem let. Sredstva zanjo so priskrbeli mednarodne človekoljubne organizacije, slovensko-ameriški narodni svet ter druge napredne slovenske in tuje izseljenske organizacije. Naše izseljence je v Združenih državah Amerike spodbujal pisatelj Luis Adamič. Z zamislijo o ustanovitvi otroške klinike se je seznanil med obiskom v stari domovini.
——
Pesnik JANEZ KLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1920 pri Mavrcu pri Kostelu. Začel je študirati bogoslovje, vendar se je že naslednje študijsko leto prepisal na klasično filologijo ter se pridružil članom katoliškega študentskega društva »Zarja«. Aktivno je sodeloval v odporniškem gibanju, maja 1942 odšel v partizane, postal zastopnik krščanskih socialistov za Kočevsko, padel pa je v roški ofenzivi avgusta istega leta. S pesmimi se je Janez Klarič oglašal v semeniškem zborniku »Mlada setev«; njegova poezija je bila izrazito razmišljanje o takratnih eksistencialnih problemih.
—–
Španski pesnik in dramatik FEDERICO GARCIA LORCA je študiral filozofijo, književnost in pravo ter živel v krogu književnikov in umetnikov, ki so utirali pot modernim tokovom tudi v Španiji. Ker je klasično špansko gledališče želel približati širšemu občinstvu, je leta 1931 ustanovil potujoče dramsko gledališče La Barraca. V ne povsem pojasnjenih okoliščinah so ga leta 1936 med špansko državljansko vojno ustrelili pripadniki civilne garde generala Franca. Lorca je v svoji liriki združil pridobitve modernih smeri s tradicijami ljudske in ciganske pesmi in tudi klasične poezije, štejejo pa ga za najpomembnejšega španskega dramatika 20. stoletja. Federico Garcia Lorca se je rodil na današnji dan leta 1898 v Granadi v Španiji.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kipar PASQUALE LAZZARINI se je izučil verjetno v Benetkah, po poroki s hčerjo goriškega kiparja Peccassija pa se je naselil v Gorici in po tastovi smrti leta 1698 prevzel njegovo delavnico. Lazzarini velja za osrednjega predstavnika baročnega kiparstva na Primorskem. Nadaljeval je tradicijo tabernakeljskega in zlasti stebričnega tipa kamnitega oltarja s kiparsko poudarjeno oltarno mizo, obhodnima lokoma in zgornjim zaključnim delom. Zmerno razgibane figure so večinoma majhne, tako da ostaja poudarek na oltarni arhitekturi. Njegovi najpomembnejši deli sta velika oltarja v cerkvi svetega Ignacija v Gorici in v župnijski cerkvi v Kobaridu. Kipar Pasquale Lazzarini se je rodil leta 1667 v Benetkah.
—–
Skladatelj JURIJ KURALT se je rodil okoli leta 1700 v Kranju. Šolal in glasbeno izobrazil se je na jezuitskem kolegiju v Ljubljani; tu je bil od leta 1724 študent poetike. Čez nekaj let je postal vodja cerkvenega pevskega zbora pri svetem Jakobu v Ljubljani, po letu 1733 pa njegova življenjska pot ni več znana. V virih je Jernej Kuralt izrecno omenjen kot skladatelj, vendar je znano le to, da je uglasbil oratorij »Težavna pot Frančiška Ksaverija v kitajsko kraljestvo«. Delo je ohranjeno samo v nemškem libretu. Glede na čas nastanka je bilo verjetno poznobaročno.
—–
Botanik in vrtnar ANDREJ FLEISCHMAN se je rodil leta 1805 v Beričevem pri Ljubljani; natančen datum ni znan. V ljubljanskem botaničnem vrtu je bil najprej vrtnar, od leta 1850 pa predstojnik. Raziskoval je kranjsko floro in pisal članke s floristično tematiko. Po njem se imenuje tudi nekaj rastlin. Andrej Fleischman je umrl na današnji dan leta 1867 v Ljubljani.
——-
Na današnji dan leta 1954 je v Ljubljani začela delovati otroška klinika na Vrazovem trgu. Gradili so jo osem let. Sredstva zanjo so priskrbeli mednarodne človekoljubne organizacije, slovensko-ameriški narodni svet ter druge napredne slovenske in tuje izseljenske organizacije. Naše izseljence je v Združenih državah Amerike spodbujal pisatelj Luis Adamič. Z zamislijo o ustanovitvi otroške klinike se je seznanil med obiskom v stari domovini.
——
Pesnik JANEZ KLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1920 pri Mavrcu pri Kostelu. Začel je študirati bogoslovje, vendar se je že naslednje študijsko leto prepisal na klasično filologijo ter se pridružil članom katoliškega študentskega društva »Zarja«. Aktivno je sodeloval v odporniškem gibanju, maja 1942 odšel v partizane, postal zastopnik krščanskih socialistov za Kočevsko, padel pa je v roški ofenzivi avgusta istega leta. S pesmimi se je Janez Klarič oglašal v semeniškem zborniku »Mlada setev«; njegova poezija je bila izrazito razmišljanje o takratnih eksistencialnih problemih.
—–
Španski pesnik in dramatik FEDERICO GARCIA LORCA je študiral filozofijo, književnost in pravo ter živel v krogu književnikov in umetnikov, ki so utirali pot modernim tokovom tudi v Španiji. Ker je klasično špansko gledališče želel približati širšemu občinstvu, je leta 1931 ustanovil potujoče dramsko gledališče La Barraca. V ne povsem pojasnjenih okoliščinah so ga leta 1936 med špansko državljansko vojno ustrelili pripadniki civilne garde generala Franca. Lorca je v svoji liriki združil pridobitve modernih smeri s tradicijami ljudske in ciganske pesmi in tudi klasične poezije, štejejo pa ga za najpomembnejšega španskega dramatika 20. stoletja. Federico Garcia Lorca se je rodil na današnji dan leta 1898 v Granadi v Španiji.
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov