Botanik  MUZIO  TOMMASINI  je v Gradcu končal pravno šolo in bil nato upravni uradnik v Trstu, Splitu, Zadru in Kotorju, od leta 1850 do 61 pa je bil tržaški župan. Načrtno je raziskoval floro Avstrijskega Primorja od Julijskih Alp do Kvarnerja, opisal je rastlinstvo Kanina, Krna, Matajurja in Slavnika ter uredil obsežen herbarij, ki ga zdaj hrani Mestni naravoslovni muzej v Trstu. Muzio Tommasini se je rodil na današnji dan leta 1794 v Trstu.

——-

Ker je v drugi polovici 19. stoletja združenje ljubiteljev in poklicnih glasbenikov »Filharmonična družba« v Ljubljani postajalo vse bolj nemško usmerjeno in je prenehalo podpirati razvoj narodno osamosvajajoče se slovenske glasbe, so na današnji dan leta 1872 v Ljubljani kot osrednjo slovensko glasbeno institucijo ustanovili »Glasbeno matico«.

Zbirati je začela slovenske narodne pesmi in redno izdajati skladbe predvsem domačih avtorjev. To je spodbudno vplivalo na glasbeno ustvarjanje na Slovenskem ter na zbujanje in utrjevanje slovenske narodne zavesti, ki je takrat prevevalo vse politično in kulturno delovanje pri nas. Glasbena matica je odprla tudi svojo glasbeno šolo ter ustanovila pevski zbor, ki se je pod vodstvom Mateja Hubada dvignil na visoko raven in postal zgled slovenskim zborom nasploh. Po prvi svetovni vojni je Glasbena matica svoje delo uspešno nadaljevala: med drugim je leta 1919 ustanovila konservatorij in nato še  Orkestralno društvo.

—–

Okupatorji, ki so aprila leta 1941 zasedli Slovenijo, so slovenski narod kot etnično enoto nameravali uničiti. Nemci so se tega načrta lotili najprej na Spodnjem Štajerskem, Gorenjskem in Koroškem: zelo zavedne Slovence,  predvsem uslužbence in protifašiste, naj bi izgnali, Vindišarje (to so bili Nemcem naklonjeni koroški Slovenci) naj bi ponemčili, položaj Nemcev pa v vseh pogledih utrdili. Največ Slovencev naj bi izgnali zato, da bi dobili prostor za nemške koloniste. Na izpraznjena področja v Posavju so naselili kočevske Nemce, na Koroškem pa Nemce iz Kanalske doline in južne Tirolske.

Iz posebnih preselitvenih centrov v večjih slovenskih krajih so izgnance pošiljali predvsem v delovna taborišča v Nemčijo ter v Srbijo, kjer so živeli pri domačinih, v mestih pa v kolonijah. Večje preselitveno taborišče je bilo tudi v Rajhenburgu, današnji Brestanici blizu Krškega. Skozenj je šlo v izgnanstvo v Srbijo, Bosno, na Hrvaško in v Nemčijo okoli 45.000 Slovencev, večinoma prebivalcev Posavja in Obsotelja.

Prav na brestaniškem gradu so leta 1991 razglasili »dan slovenskih izgnancev« v spomin na 7. junij leta 1941, ko je iz Slovenske Bistrice odpeljal prvi transport izgnancev v Srbijo ter na trnovo pot, ki jo je v letih od 1941 do 45 prehodilo okoli 80.000 izgnancev in 17.000 tistih, ki so se pred izgonom rešili na drugo zasedbeno območje.

Francoski slikar, grafik in kipar  PAUL  GAUGUIN,  predstavnik tako imenovanega sintetičnega postimpresionizma, samosvojega simboličnega slikarstva, je umetniško pot začel kot samouk in zbiralec modernih slik, pozneje pa je obiskoval še akademijo. Da bi uresničil sanje o idiličnem življenju v neokrnjeni naravi, se je leta 1891 odselil na otočje Tahiti, kjer je tudi umrl. Njegovo iskanje pristnosti in prvinskosti je razvidno v izbiri tematike in slikarskem slogu: upodabljal je kmečke motive iz Francije ter figuralne kompozicije in pejsaže s tihomorskih otokov. Njegove kombinacije barv, v katerih prevladujeta rdeča in rumena, ustvarjajo vtis domišljijskih sanjskih pokrajin in postav. Paul Gauguin se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Parizu.