Leksikograf in slovničar, doktor bogoslovja  ANTON  MURKO se je rodil na današnji dan leta 1809 v Spodnji Voličini v Slovenskih Goricah. V letih od 1830 do 32 je napisal slovensko slovnico ter sestavil nemško-slovenski priročni slovar oziroma »ročni besednik«. V svojih delih je presegel štajersko jezikovno regionalnost in zajel celotno knjižno slovenščino, v pisavi pa je dajal prednost tradicionalni bohoričici ter zavračal metelčico in dajnčico. Omenjeni deli Antona Murka sta naleteli pri sodobnikih na dober odziv in močno vplivali na jezikovni razvoj.

—–

ALOJZIJ  GANGL  je bil izjemno nadarjen in izobražen kipar in eden pionirjev slovenske kiparske obnove. Njegovi najpomembnejši deli sta prvi slovenski nacionalni javni spomenik – spomenik Valentina Vodnika na ljubljanski tržnici, postavljen leta 1889 – ter dobro desetletje pozneje nastali spomenik Janeza Vajkarda Valvasorja pred Narodnim muzejem v Ljubljani. Alojzij Gangl se je rodil na današnji dan leta 1859 v Metliki.

——

V Metliki se je na današnji dan leta 1882 rodil časnikar in književnik  IVAN  MOLEK. Leta 1900 se je izselil v Združene države Amerike in pozneje tam urejal številne časnike slovenskih izseljenskih društev, leta 1915 pa je postal tudi prvi urednik »Ameriškega družinskega koledarja«. Med drugim je napisal več kot dvajset dramskih besedil o življenju ameriških Slovencev in tamkajšnja društva so jih rada uprizarjala. Delo Ivana Molka je tudi pomemben vir za preučevanje zgodovine slovenskih družb in izseljenskega časopisja v Združenih državah Amerike. Njegovo rokopisno avtobiografijo »Čez hribe in doline« je priredila in v slovenskem prevodu leta 1979 objavila njegova žena Mary.

——

Skladatelj in gledališki organizator  DANILO  BUČAR  se je rodil na današnji dan leta 1896 v Črnomlju. Po prvi svetovni vojni je pomagal organizirati gledališče na Jesenicah, po letu 1921 pa je bil igralec, režiser in dirigent v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani in tudi interpret šaljivih pesmi. Komponiral je predvsem zborovsko in gledališko glasbo, še danes pa so zelo priljubljeni njegovi samospevi in zborovske skladbe. Od leta 1949 do leta 1966 je bil tudi urednik za zborovsko glasbo na naši radijski postaji.

Na poklicno pot odrskega umetnika je NACE  SIMONČIČ stopil med drugo svetovno vojno; najprej kot vodja Belokranjske okrožne gledališke skupine na osvobojenem ozemlju, nato pa kot član Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju, po vojni pa v Ljubljani. Po vabilu v Mestno lutkovno gledališče je leta 1951 odigral prvega v imenitnem nizu svojih odrskih likov – kužka Postružka v Zvezdici Zaspanki – s katerim je do konca stoletja dosegel več kot tisoč ponovitev.

V tem gledališču je nato vdihnil dušo še več kot sto lutkovnim junakom z odličnim Pavlihom na čelu. V letih od 1963 do 71 je kot vodja lutkovnega studia na slovenski televiziji med drugim zrežiral in odigral 50 oddaj o Kljukcu ter serijo o Radovednem Tačku. Nastopil je tudi v številnih radijskih igrah za odrasle in otroke. Med drugim je prejel nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado ter leta 1993 nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Lutkar, igralec in režiser Nace Simončič se je rodil na današnji dan pred sto leti v Litiji.