Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Freskant BOLFGÁNGUS se je rodil neznano kdaj in neznano kje, z letnico 1453 pa je podpisal freske severne ladje v podružnični cerkvi v Crngrobu pri Škofji Loki ter deset let pozneje v župni cerkvi na Mirni. Mojster Bolfgangus pomeni v slovenskem poznogotskem cerkvenem slikarstvu enega kakovostnih vrhov. V svojem delu je združil idealizem, podedovan od internacionalnega gotskega sloga, ki se kaže v milini obrazov in gibov, s sočasnim realizmom, ki je prihajal k nam iz severnih dežel. Ikonografsko zanimiva v tej cerkvi je Bolfgangusova freska Kristusovo rojstvo z realistično naslikanim svetim Jožefom s prekipevajočim močnikom; to je najjužnejši primer tega redkega motiva v Evropi.
—–
Arheolog in antropolog JOSEF SZOMBATHY je leta 1882 postal prvi vodja antropološko-zgodovinske zbirke v Naravoslovnem muzeju na Dunaju. Obiskal je številna arheološka najdišča na Slovenskem ter postal njihov najboljši poznavalec in raziskovalec. O tem je pisal dnevnik, ki je dragocen vir podatkov o arheološki dejavnosti pred prvo svetovno vojno. Na naših tleh je med drugim izkopaval na Mostu na Soči, v okolici Bače in v Mušji jami blizu Divače. Večina tega gradiva je v Naravoslovnem muzeju na Dunaju in je bistvena za spoznavanje prazgodovinske arheologije v srednji Evropi. Arheolog in antropolog Josef Szombathy se je rodil na današnji dan leta 1853 na Dunaju.
—–
Klasični filolog ANTON DÓKLER je po končanem študiju na Dunaju leta 1896 poučeval na gimnazijah v Kranju in Ljubljani; tu je bil tudi ravnatelj učiteljišča. Napisal je več priročnikov za pouk latinščine, njegovo najpomemebnejše delo pa je sestava obsežnega grško-slovenskega slovarja, ki je izšel leta 1915. Prevedel je tudi Salustijevo »Vojno z Jugúrto«, v rokopisu pa zapustil prevod Platonove »Države«. Anton Dokler se je rodil na današnji dan leta 1871 v Višnji vasi pri Vojniku.
—–
Operna pevka in igralka IRMA POLLAK je solopetje študirala v Ljubljani in na Dunaju, dramsko igro pa pri profesorju Ignaciju Borštniku, utemeljitelju umetniškega gledališča na Slovenskem. Že leta 1892 je pela v zboru slovenskega Deželnega gledališča, nato pa je nastopala v Dunajskem gledališču ter v Zagrebu. Tam je bila skoraj trideset let najpopularnejša operetna pevka. Irma Pollak, ki je leta 1917 odigrala tudi glavno vlogo v prvem hrvaškem filmu »Brcko«, se je rodila na današnji dan leta 1875 v Ljubljani.
—–
FRAN TRATNIK je v začetku 20. stoletja študiral slikarstvo v Pragi, na Dunaju in v Münchnu. Sprva je delal kot svobodni umetnik – slikar, risar in ilustrator – pozneje pa je bil umetnostni svetovalec in restavrator. Njegovo likovno delo izhaja iz secesijske umetnosti, z motivi človeškega trpljenja, socialne krivičnosti, norosti, slepote in pokopališč pa prehaja v ekspresionističen izraz. Prvi pri nas je kot samostojno in samozadostno umetniško zvrst uveljavil risbo; njegova najbolj znana in verjetno najboljša ima naslov »Slepci«. Leta 1952 je za svoje umetniško delo prejel Prešernovo nagrado. Fran Tratnik se je rodil na današnji dan leta 1881 v kraju Potok ob Dreti v Savinjski dolini.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Freskant BOLFGÁNGUS se je rodil neznano kdaj in neznano kje, z letnico 1453 pa je podpisal freske severne ladje v podružnični cerkvi v Crngrobu pri Škofji Loki ter deset let pozneje v župni cerkvi na Mirni. Mojster Bolfgangus pomeni v slovenskem poznogotskem cerkvenem slikarstvu enega kakovostnih vrhov. V svojem delu je združil idealizem, podedovan od internacionalnega gotskega sloga, ki se kaže v milini obrazov in gibov, s sočasnim realizmom, ki je prihajal k nam iz severnih dežel. Ikonografsko zanimiva v tej cerkvi je Bolfgangusova freska Kristusovo rojstvo z realistično naslikanim svetim Jožefom s prekipevajočim močnikom; to je najjužnejši primer tega redkega motiva v Evropi.
—–
Arheolog in antropolog JOSEF SZOMBATHY je leta 1882 postal prvi vodja antropološko-zgodovinske zbirke v Naravoslovnem muzeju na Dunaju. Obiskal je številna arheološka najdišča na Slovenskem ter postal njihov najboljši poznavalec in raziskovalec. O tem je pisal dnevnik, ki je dragocen vir podatkov o arheološki dejavnosti pred prvo svetovno vojno. Na naših tleh je med drugim izkopaval na Mostu na Soči, v okolici Bače in v Mušji jami blizu Divače. Večina tega gradiva je v Naravoslovnem muzeju na Dunaju in je bistvena za spoznavanje prazgodovinske arheologije v srednji Evropi. Arheolog in antropolog Josef Szombathy se je rodil na današnji dan leta 1853 na Dunaju.
—–
Klasični filolog ANTON DÓKLER je po končanem študiju na Dunaju leta 1896 poučeval na gimnazijah v Kranju in Ljubljani; tu je bil tudi ravnatelj učiteljišča. Napisal je več priročnikov za pouk latinščine, njegovo najpomemebnejše delo pa je sestava obsežnega grško-slovenskega slovarja, ki je izšel leta 1915. Prevedel je tudi Salustijevo »Vojno z Jugúrto«, v rokopisu pa zapustil prevod Platonove »Države«. Anton Dokler se je rodil na današnji dan leta 1871 v Višnji vasi pri Vojniku.
—–
Operna pevka in igralka IRMA POLLAK je solopetje študirala v Ljubljani in na Dunaju, dramsko igro pa pri profesorju Ignaciju Borštniku, utemeljitelju umetniškega gledališča na Slovenskem. Že leta 1892 je pela v zboru slovenskega Deželnega gledališča, nato pa je nastopala v Dunajskem gledališču ter v Zagrebu. Tam je bila skoraj trideset let najpopularnejša operetna pevka. Irma Pollak, ki je leta 1917 odigrala tudi glavno vlogo v prvem hrvaškem filmu »Brcko«, se je rodila na današnji dan leta 1875 v Ljubljani.
—–
FRAN TRATNIK je v začetku 20. stoletja študiral slikarstvo v Pragi, na Dunaju in v Münchnu. Sprva je delal kot svobodni umetnik – slikar, risar in ilustrator – pozneje pa je bil umetnostni svetovalec in restavrator. Njegovo likovno delo izhaja iz secesijske umetnosti, z motivi človeškega trpljenja, socialne krivičnosti, norosti, slepote in pokopališč pa prehaja v ekspresionističen izraz. Prvi pri nas je kot samostojno in samozadostno umetniško zvrst uveljavil risbo; njegova najbolj znana in verjetno najboljša ima naslov »Slepci«. Leta 1952 je za svoje umetniško delo prejel Prešernovo nagrado. Fran Tratnik se je rodil na današnji dan leta 1881 v kraju Potok ob Dreti v Savinjski dolini.
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Neveljaven email naslov