Avstrijski cesar Jožef II. je leta 1782 v vseh dednih deželah svoje monarhije z dekretom razpustil samostane, ki niso bili neposredno vključeni v pastoralno, šolsko in socialno delo, na današnji dan leta 1786 pa je podpisal odlok o ustanovitvi civilne bolnišnice v Ljubljani, ki naj bi jo uredili v enem teh zapuščenih samostanov. Izbrali so samostan diskalceatov na Ajdovščini ( na vogalu z današnjo Dalmatinovo ulico). Prevzeli in uredili so ga usmiljeni bratje iz Trsta in v njem odprli tudi javno lekarno.

Ko je po dveh letih cesar spet prišel v Ljubljano in si ogledal bolnišnico, je ukazal prezidati tudi cerkev in zakristijo v bolniške sobe in zgraditi prostore za duševne bolnike. Bolnišnica je pozneje izpod  mestnega okrilja prešla pod deželno in delovala dobro stoletje – vse do hudega potresa aprila leta 1895.

—–

PETER KOZINA je bil najprej trgovec in trgovski potnik, pozneje pa čevljarski podjetnik. V Ljubljani je ustanovil podjetje za izvoz izdelkov domače obrti in čevljev, leta 1903 pa skupaj z Gospodarsko banko in Zadružno zvezo še podjetje Peter Kozina&Comp. in ob pomoči kapitala Zadružne zveze začel v Tržiču graditi tovarno čevljev, pozneje znano pod imenom PEKO; leta 1917 je postal njen edini lastnik. Med svetovnima vojnama je odprl približno 50 prodajaln s čevlji. Podjetnik Peter Kozina se je rodil na današnji dan leta 1876 v Dolenji vasi pri Ribnici.

—–

MATKO  PRELOVŠEK  je na Dunaju diplomiral iz gradbeništva in najprej delal pri deželnem stavbarsklem uradu v Ljubljani, nato pri mestnem gradbenem uradu. Odločilno je prispeval k popotresni prenovi Ljubljane, saj je  posebno skrb namenjal mestni infrastrukturi, regulaciji Ljubljanice in izsuševanju Barja. Med drugim je sodeloval pri graditvi kompleksa dekliškega liceja Mladika, gimnazije za Bežigradom in mestne klavnice.

Po vrnitvi arhitekta Jožeta Plečnika iz Prage leta 1921 je Matko Prelovšek dosegel, da je le-ta lahko nemoteno uresničeval svojo vizijo slovenske prestolnice. Tako je ime gradbenika Prelovška  neločljivo povezano z nastajanjem “Plečnikove Ljubljane”, saj je ta načrt kljub kratkovidnosti takratnih mestnih politikov znal uspešno uresničiti. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Mengšu.

—–

Pisateljica in odvetnica LJUBA PRENNER  je bila v letih od 1936 do 39  odvetniška pripravnica v Slovenj Gradcu in v Ljubljani. 1941. leta je doktorirala iz prava in od tega leta sodelovala tudi z Osvobodilno fronto, vendar se je z njo dve leti pozneje razšla. Po vojni je bila odvetnica; zaradi nestrinjanja z novo oblastjo je bila nekaj časa zaprta. Pisala je realistično usmerjeno pripovedno prozo. Njeno najuspešnejše delo je malomeščanska kriminalna povest “Neznani storilec”. Ljuba Prenner je napisala tudi nekaj dram in libreto za opero Danila Švare “Slovo od mladosti.” Rodila se je na današnji dan leta 1906 v Prevaljah na Koroškem.