Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1991 je predsednik Predsedstva republike Slovenije Milan Kučan na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani razglasil samostojnost Republike Slovenije.
—–
Kipar in medaljer VLADIMIR ŠTOVIČEK je ob koncu študija na praški akademiji dobil visoka priznanja za medalje, plakete in plastike. Podoben uspeh je doživel v Parizu, kjer je nekaj kipov izklesal tudi za sloviti Versailles. Pozneje se je posvetil predvsem medaljam in plaketam in je naš edini izrazit medaljer. Vladimir Štoviček se je rodil na današnji dan leta 1896 v Boštanju pri Sevnici.
—–
Bibliotekar in literarni zgodovinar VLADO NOVAK je bil po diplomi na filozofski fakulteti v Ljubljani tam asistent in knjižničar, v letih od 1946 do 1975 upravnik študijske oziroma osrednje knjižnice v Celju, nato pa kustos posebnih zbirk. Leta 1967 je zasnoval in vodil zidavo nove knjižnice ter razvijal njeno strokovno delo. Objavljal je biografske, bibliografske in bibliotekarske članke, literarne in gledališke kritike ter literarnozgodovinske sestavke. Dobro desetletje je bil glavni in odgovorni urednik “Celjskega zbornika”; prejel pa je tudi Čopovo diplomo. Vlado Novak se je rodil na današnji dan leta 1916 v Radovljici.
——
Po močnem potresu aprila leta 1895 je Stara Ljubljana precej spremenila svojo podobo in tudi Šentjakobski trg ni bil izjema. Ob cerkvi svetega Jakoba sta ob portalu na desni in levi stala dva baročna zvonika, ki pa ju je potres tako razmajal, da so ju morali podreti; ob južni cerkveni steni so pozneje prizidali današnjega.
Sicer pa Šentjakobski ali današnji Levstikov trg velja za središče Stare Ljubljane. Janez Vajkard Valvazor omenja, da so tam že konec 13. stoletja stali rotovž, magistrat, na širokem tržnem prostoru pa vodnjak; vanj je bila voda po lesenih ceveh speljana z bližnjega Golovca. Ob vodnjaku je rasla lipa, ki pa so jo zaradi trhlosti v 17. stoletju posekali; Valvazor jo je kot študent še videl. Sicer pa je bila to tista znamenita lipa iz Prešernove pesmi “Povodni mož”, spod katere je (tako piše Valvazor) prvo nedeljo v juliju leta 1547 povodni mož s prevzetno Urško odplesal v Ljubljanico.
Ob koncu 18. stoletja so vodnjak podrli, saj je zaradi graditve Gruberjevega prekopa izgubil dotok vode z Golovca, kip Herkula, ki je stal na njem, pa shranili, ga pozneje restavrirali in zdaj je na ogled v veži magistrata. V 30-ih letih prejšnjega stoletja je bil po Plečnikovi zamisli Šentjakobski trg z okolico prenovljen, v začetku 90-ih let pa so, da bi zapolnili praznino na sredini trga, po Valvazorjevih skicah izdelali nov vodnjak in kopijo Herkulovega kipa.
Na ploščo v tlaku ob njem so napisali verze Janeza Menarta:
Dan za dnevom se vrsti,
za leti vrstijo se leta,
voda pa v loku ves čas
iskro z vodnjaka curlja.
Spomni se, kdor mimo greš:
kot voda odteka življenje,
dokler je čas, ga v dlani
hlastno zajemaj in pij!
Obnovljeni vodnjak s Herkulovim kipom na Levstikovem trgu v Ljubljani so odkrili na dan razglasitve samostojnosti Slovenije – torej na današnji dan pred 27-imi leti.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1991 je predsednik Predsedstva republike Slovenije Milan Kučan na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani razglasil samostojnost Republike Slovenije.
—–
Kipar in medaljer VLADIMIR ŠTOVIČEK je ob koncu študija na praški akademiji dobil visoka priznanja za medalje, plakete in plastike. Podoben uspeh je doživel v Parizu, kjer je nekaj kipov izklesal tudi za sloviti Versailles. Pozneje se je posvetil predvsem medaljam in plaketam in je naš edini izrazit medaljer. Vladimir Štoviček se je rodil na današnji dan leta 1896 v Boštanju pri Sevnici.
—–
Bibliotekar in literarni zgodovinar VLADO NOVAK je bil po diplomi na filozofski fakulteti v Ljubljani tam asistent in knjižničar, v letih od 1946 do 1975 upravnik študijske oziroma osrednje knjižnice v Celju, nato pa kustos posebnih zbirk. Leta 1967 je zasnoval in vodil zidavo nove knjižnice ter razvijal njeno strokovno delo. Objavljal je biografske, bibliografske in bibliotekarske članke, literarne in gledališke kritike ter literarnozgodovinske sestavke. Dobro desetletje je bil glavni in odgovorni urednik “Celjskega zbornika”; prejel pa je tudi Čopovo diplomo. Vlado Novak se je rodil na današnji dan leta 1916 v Radovljici.
——
Po močnem potresu aprila leta 1895 je Stara Ljubljana precej spremenila svojo podobo in tudi Šentjakobski trg ni bil izjema. Ob cerkvi svetega Jakoba sta ob portalu na desni in levi stala dva baročna zvonika, ki pa ju je potres tako razmajal, da so ju morali podreti; ob južni cerkveni steni so pozneje prizidali današnjega.
Sicer pa Šentjakobski ali današnji Levstikov trg velja za središče Stare Ljubljane. Janez Vajkard Valvazor omenja, da so tam že konec 13. stoletja stali rotovž, magistrat, na širokem tržnem prostoru pa vodnjak; vanj je bila voda po lesenih ceveh speljana z bližnjega Golovca. Ob vodnjaku je rasla lipa, ki pa so jo zaradi trhlosti v 17. stoletju posekali; Valvazor jo je kot študent še videl. Sicer pa je bila to tista znamenita lipa iz Prešernove pesmi “Povodni mož”, spod katere je (tako piše Valvazor) prvo nedeljo v juliju leta 1547 povodni mož s prevzetno Urško odplesal v Ljubljanico.
Ob koncu 18. stoletja so vodnjak podrli, saj je zaradi graditve Gruberjevega prekopa izgubil dotok vode z Golovca, kip Herkula, ki je stal na njem, pa shranili, ga pozneje restavrirali in zdaj je na ogled v veži magistrata. V 30-ih letih prejšnjega stoletja je bil po Plečnikovi zamisli Šentjakobski trg z okolico prenovljen, v začetku 90-ih let pa so, da bi zapolnili praznino na sredini trga, po Valvazorjevih skicah izdelali nov vodnjak in kopijo Herkulovega kipa.
Na ploščo v tlaku ob njem so napisali verze Janeza Menarta:
Dan za dnevom se vrsti,
za leti vrstijo se leta,
voda pa v loku ves čas
iskro z vodnjaka curlja.
Spomni se, kdor mimo greš:
kot voda odteka življenje,
dokler je čas, ga v dlani
hlastno zajemaj in pij!
Obnovljeni vodnjak s Herkulovim kipom na Levstikovem trgu v Ljubljani so odkrili na dan razglasitve samostojnosti Slovenije – torej na današnji dan pred 27-imi leti.
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Neveljaven email naslov