Literarni kritik, zgodovinar, urednik in šolnik  FRAN  LEVEC  se je rodil na današnji dan leta 1846 v Ljubljani. V Gorici in Ljubljani je vrsto let poučeval slovenščino, bil pa je tudi deželni nadzornik  za ljudsko šolstvo na Kranjskem,  član Stritarjevega in Levstikovega kroga na Dunaju ter eden pomembnejših urednikov literarnih glasil in političnih časopisov. Kot glavni urednik »Ljubljanskega zvona« je iz tega glasila naredil osrednjo slovensko literarno revijo, kot literarni kritik in mentor mlajših ustvarjalcev, zlasti Antona Aškerca, pa sodi Levec med utemeljitelje slovenskega realizma.

Osrednje področje njegovega dela je bila literarna zgodovina. Čeprav ni napisal slovenske literarne zgodovine, kot je nameraval, pa je z objavami gradiva o vrsti najpomembnejših slovenskih literatov postavil temelje prihodnjim rodovom. Njegovi spisi pomenijo prvi poskus znanstvenokritičnega presojanja klasikov na Slovenskem. Fran Levec je tudi sestavil in leta 1899 izdal prvi Slovenski pravopis.

——

Marčna revolucija leta 1848 je tudi pri slovenskem meščanstvu spodbudila večjo željo po novicah iz domovine in tujine, vse več bralcev pa je začela zanimati tudi politika. Po odpravi cenzure je najodločnejšo in najpogumnejšo pot ubrala  »Slovenija«,  prvi  večji  politični  časnik  na  Slovenskem,  glasilo Slovenskega društva. Urednik je bil Matej Cigale,  izhajati pa je začela na današnji dan pred 170-imi leti v Ljubljani. Njeno vodilo je bil politični program Zedinjene Slovenije: zavzemala se je za močno in od Nemčije neodvisno Avstrijo, utemeljeno na federaciji enakopravnih narodov; del te zveze bi bila tudi združena Slovenija. Časniku so politični ton narekovali ljudje liberalnih nazorov, literarne prispevke v njem pa so med drugim objavljali Lovro Toman, Luka Svetec, Janez Trdina, Matija Valjavec in Fran Levstik. Časnik »Slovenija«, ki je bil pisan predvsem za tedanje maloštevilno slovensko razumništvo, je po slabih dveh letih nehal izhajati.

——-

Violinist, glasbeni pedagog in skladatelj  KAREL  JERAJ  je bil po študiju na dunajskem konservatoriju v letih od 1900 do 1919 koncertni mojster Dvorne opere in Filharmoničnega orkestra na Dunaju. Koncertiral je v Parizu, Londonu, v Švici in na salzburškem festivalu. Poznaje je bil violinist opernega orkestra v Ljubljani in profesor za violino na konservatoriju; velja za utemeljitelja sodobne violinske šole na Slovenskem. Ustanovil je tudi Orkestralno društvo Glasbene matice in začel organizirati mladinske koncerte ter opravil pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine.

Kot avtor večine krajših instrumentalnih in vokalnih skladb je sledil poznoromantični tradiciji. Med njegovimi deli sta najznačilnejši melodrama »Lepa Vida« za recitatiorje in orkester ter predelava operete »Gorenjski slavček« Antona Försterja, ki upošteva novejši okus, ohranja pa bistvene poteze izvirnika. Karel Jeraj se je rodil na današnji dan leta 1874 na Dunaju.

——

M:  Pripovednik in publicist  MATEVŽ  HACE  je bil do leta 1941 žagarski in gozdni delavec doma ter v Franciji, Avstriji in na Češkem. Aktivno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju, 9. maja 1945 pa je kot politični komisar 4. operativne cone skupaj z načelnikom štaba te cone Brajovičem v Topolšici sprejel vdajo poveljnika za jugovzhodno Evropo nemškega generalpolkovnika Alexandra von Löhra. Članke o naših delavcih na tujem je objavljal že pred vojno, pisal pa je tudi med njo.

Hacetova dela se pogosto gibljejo na meji med leposlovnim oblikovanjem in dokumentarnim pričevanjem ter slikajo s stališča borca pripovedovalca usode preprostih ljudi v revoluciji. Največjo oblikovno in izpovedno moč je izpričal v spominski prozi »Komisarjevi zapiski«. Matevž Hace se je rodil na današnji dan leta 1910 v Podcerkvi pri Starem trgu.