Humanist, pedagog in zgodovinar  PETER  PAVEL  VERGERIJ  je na univerzah v Benetkah, Padovi, Firencah in Bologni študiral medicino in pravne vede in okoli leta 1395 postal  doctor in artis liberalibus  (mojster svobodnih umetnosti ali danes doktor znanosti), pozneje pa še doktor prava. Deloval je kot tajnik v rimski kuriji, se udeležil koncila v Konstanci ter cesarja Sigismunda spremljal na Češko in Madžarsko, kjer se je zavzemal za reformo Cerkve. V letih 1411 in 12 je deloval tudi v Kopru. Peter Pavel Vergerij je napisal okoli 30 zgodovinskih in biografskih del; pomembnejša so bila ponatisnjena v 20. stoletju. Rodil se je leta 1370 v Kopru, umrl pa na današnji leta 1444 v Budimpešti.

—–

Ena naših najuglednejših opernih  in  koncertnih  pevk  CIRILA MEDVED  ŠKERLJ  je bila tudi pedagoginja in gledališka igralka. Glasbo in igralsko umetnost je študirala na Dunaju, nato pa je sprva nastopala kot koncertna pevka v Trstu in Gorici. Od leta 1918 je bila članica Opere, v letih od 1921 do 1937 pa Drame Narodnega gledališča v Ljubljani. Hkrati je vodila operno šolo na konservatoriju Glasbene matice. Bila je igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor, vendar je oblikovala tudi resne in tehtne karakterne vloge.  Rodila se je na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.

——

Na današnji dan pred 28-imi leti je v Kočevskem rogu pred množičnim grobiščem domobrancev, ki so jih Britanci po koncu druge svetovne vojne vrnili z avstrijske Koroške in so bili tu brez sodnih procesov pobiti, potekala spravna slovesnost. Udeležili so se je najvišji predstavniki političnega in javnega življenja s predsednikom predsedstva Milanom Kučanom, mašo pa je vodil ljubljanski metropolit, nadškof doktor Alojzij Šuštar. Na slovesnosti je bilo več deset tisoč ljudi.

Slovenska škofovska konferenca je spravo z mrtvimi označila kot spoštljivo priznanje dostojnega spomina vseh mrtvih ne glede na to, kako in zaradi kakšnega prepričanja so izgubili življenje, zavzela se je za ureditev grobov in presojo dogodkov v času druge svetovne vojne in po njej v okviru tedanje dobe in tedanjih razmer ter ob čim jasnejšem ugotavljanju vzročnih povezav. Po mnenju škofov bi se morali tudi odpovedati vsaki želji po obračunavanju.

—–

Nemški  brigadni  general  in  grof  FERDINAND  von  ZEPPELIN  se je leta 1873 začel ukvarjati s konstruiranjem motorne zračne ladje: to naj bi bil podolgovat balon valjaste oblike, napolnjen s plini, lažjimi od zraka in s potniško kabino, obešeno na jeklenem ogrodju. Prvi vzlet 126 metrov dolgega plovila je bil julija leta 1900, toda 20.000 gledalcev je bilo razočaranih, saj se je zrakoplov održal v zraku le nekaj minut. Toda von Zeppelin je bil vztrajen in po desetih letih so te ladje, po njem imenovane cepelini, že začele

komercialne polete. Do leta 1914 je z njimi brez ene same nesreče letelo že kakih 35.000 potnikov.

Med prvo svetovno vojno je nemška vojska cepeline uporabljala za bombardiranje, a ne dolgo, saj so bili preveč občutljivi za protiletalski ogenj. Obdobje cepelinov se je končalo leta 1937 s katastrofo 245 metrov dolgega zrakoplova »Hindenburg« v Združenih državah Amerike, ko je v požaru zaradi eksplozije plina med pristajanjem umrlo 35 izmed 97 potnikov in članov posadke. Nemški izumitelj Ferdinand von Zeppelin se je rodil na današnji dan pred 180-imi leti v Konstanzi ob Bodenskem jezeru.