Kartuzijanski samostan Pleterje blizu Šentjerneja pod Gorjanci je dal zgraditi celjski grof Herman II.; listino o ustanovitvi je izdal na današnji dan leta 1407. Turki so leta 1471 samostan požgali, cerkvene oblasti pa so ga obnovile. Dve stoletji je bil v rokah jezuitov, leta 1899 pa so ga kupili francoski kartuzijanci in postavili nove samostanske stavbe. Ta katoliški meniški red strogega življenja, molitve in pokore je bil ustanovljen leta 1084. Na slovenskem ozemlju je imel okoli leta 1160 kartuzije v Žičah blizu Konjic, nekaj pozneje v Jurkloštru pri Celju in v Bistri pri Vrhniki, nazadnje pa v Pleterjah pod Gorjanci. Ta je zdaj edina kartuzija na Slovenskem.

—–

Na današnji dan leta 1875 so z odlokom avstrijskega cesarsko-kraljevega namestništva v Trstu učiteljišče v Kopru preuredili v tri oddelke: slovenskega, hrvaškega in italijanskega.Na njem naj bi se šolali bodoči učitelji za osnovne šole v Istri. Iz verskega sklada nepremičnin so učiteljišču dodelili nekdanji frančiškanski samostan, v katerem sta že delovali osnovni šoli za dečke in deklice. Posebna ministrska odredba je uredila tudi vprašanje učnega jezika. V vseh treh oddelkih so v maternem jeziku poučevali zgodovino, matematiko, geometrijo, risanje, prirodopis in fiziko. Učni jezik je bil sicer po večini odvisen od razpoložljivega učnega kadra, a kljub odporu in protestom je bil uradni jezik ves čas nemški.

——

Zborovodja in skladatelj JANEZ  KUHAR je bil med 2. svetovno vojno glasbeni  vodja Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju in zborovodja Partizanskega pevskega zbora.  Takrat je napisal vrsto pesmi in koračnic, med njimi Hej brigade,  Počiva jezero v tihoti, Bosa pojdiva dekle obsorej, V hribe šel je partizan, Tam na Pugled gori in Jutri gremo v napad, ki je tako rekoč ponarodela.

Po vojni je bil Janez Kuhar ustanovitelj in vodja zbora cicibanov ter otroškega in mladinskega zbora Radia Ljubljana, do leta 1972 pa tudi glasbeni  urednik na našem radiu. Lepe uspehe je dosegel tudi z otroškim in dekliškim pevskim zborom glasbene šole Franca Šturma iz Ljubljane. Kot odličen harmonikar je ustvarjal skladbe za harmoniko solo in spodbujal delovanje harmonikarskih orkestrov.

S posnetki in javnimi nastopi ter številnimi zborovskimi deli za mladinske zasedbe, v katerih se je približal otroškemu ljudskemu izročilu, je pomembno vplival na razvoj slovenskega mladinskega zborovstva. Za svoje delo je leta 1997 prejel častni znak svobode Republike Slovenije. Striček Janez, kot so mu rekli otroci, njegovi najmlajši pevci – zborovodja in skladatelj Janez Kuhar – se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljubljani.

—–

Kipar  SLAVKO TIHEC je 1955. leta diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Pozneje je bil redni profesor v tej izobraževalni ustanovi, hkrati pa je zavzeto ustvarjal velíke in male plastike. Veliko je razstavljal doma, pa tudi na tujem, ter dobil številna priznanja, med drugim Jakopičevo in Prešernovo nagrado. Njegova najbolj znana dela so: spomenik Pohorskemu bataljonu na Osankarici, spomenik pred kulturnim domom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, spomenik Revoluciji v Ljubljani ter spomenik Ivanu Cankarju pred Cankarjevim domom v Ljubljani. Slavko Tihec se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Mariboru.