Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1774 se je v Châtillonu v Franciji rodil prvi glavni guverner Ilirskih provinc AUGUSTE MARMONT. Izhajal je iz vojaške plemiške družine. Leta 1808 je postal vojvoda Dubrovniški, po vojni z Avstrijo leta 1809 maršal, od oktobra istega leta do februarja leta 1811 pa je bil guverner Ilirskih provinc. Imel je velika pooblastila in je province upravljal skoraj neodvisno od francoske vlade.
Večina najpomembnejših pridobitev iz francoskega obdobja na Slovenskem je povezanih z njegovo vladavino. Pomemben je zlasti njegov odlok z dne 4. junija leta 1810, s katerim je v osnovnih šolah in gimnazijah uvedel pouk v “deželnem jeziku”. Tega odloka maršala Augusta Marmonta sicer niso dosledno uveljavljali, vendar je omogočil osnovnostopenjski in nižjesrednjestopenjski pouk v slovenščini, za katerega je pripravil učbenik Valentin Vodnik.
—–
Med italijansko-prusko vojno leta 1866 je bil poveljnik avstrijske vojne mornarice kontraadmiral Viljem Tegetthoff, rojen v Mariboru. Na današnji dan tistega leta – torej pred 152-imi leti – je poveljeval največji pomorski bitki na Jadranskem morju. Močno italijansko ladjevje, ki je poskušalo zasesti otok Vis, je s precej šibkejšo floto presenetil in se s poveljniško oklepno ladjo zaletel v največjo sovražnikovo oklepnico; ta se je potopila v treh minutah. Močnejši Italijani so se še nekaj časa bojevali, a admiral Tegetthoff jih je prisilil k umiku. Zmaga je avstrijski mornarici zagotovila popoln nadzor na Jadranskem morju vse do konca prve svetovne vojne.
Po tem vojaškem uspehu se je Avstrija odločila, da bo Pulj postal njeno vojaško pristanišče in zato začela načrtovati novo železniško povezavo Trsta prek Poreča s Kanfanarjem, kjer bi se pridružila progi po osrednji Istri. Čeprav so 123 kilometrov ozkotirne proge leta 1902 zgradili le do Poreča, so jo s pridom uporabljali prebivalci zahodne Istre, ki so vozili v Trst, od tam naprej pa po Južni železnici v notranjost monarhije sol, zelenjavo, sadje, oljčno olje, vino in živino, nazaj pa žito, stroje in različen gradbeni material.
Na progi, ki je tekla prek Kopra, Izole, Svete Lucije pri Portorožu, Buj in Motovuna, je bilo osem predorov. Najdaljši, 544 metrov dolg med Strunjanom in Portorožem, je danes še odlično ohranjen in je del turistične poti. Leta 1935 so Italijani zaradi nerentabilnosti ozkotirno progo med Trstom in Porečem ukinili, lokomotive in vagone prodali drugim železnicam v državi, razdrte tirnice pa so poslali v Etiopijo, a ladja je s tovorom vred potonila v Sredozemskem morju.
—–
Ker trolejbusna proga med Piranom in Lucijo ni bila rentabilna (delovati je začela v oktobru leta 1909 in je bila je prva na Balkanu), so kaj kmalu trolejbuse na tej relaciji zamenjali tramvaji. Proga je bila dolga pet kilometrov in pol, vodila pa je – tako kot pred tem trolejbusna – od Tartinijevega trga v Piranu do železniške postaje v Luciji. Slovesno so jo odprli na današnji dan leta 1912. Tramvaji so ob slovenski obali vozili dobrih 40 let, vse do avgusta 1953. Takrat so tire in električno napeljavo odstranili in odpeljali na odpad, tramvajske vozove pa poslali v Sarajevo. Tam so jih obnovili in vključili v redni mestni promet.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1774 se je v Châtillonu v Franciji rodil prvi glavni guverner Ilirskih provinc AUGUSTE MARMONT. Izhajal je iz vojaške plemiške družine. Leta 1808 je postal vojvoda Dubrovniški, po vojni z Avstrijo leta 1809 maršal, od oktobra istega leta do februarja leta 1811 pa je bil guverner Ilirskih provinc. Imel je velika pooblastila in je province upravljal skoraj neodvisno od francoske vlade.
Večina najpomembnejših pridobitev iz francoskega obdobja na Slovenskem je povezanih z njegovo vladavino. Pomemben je zlasti njegov odlok z dne 4. junija leta 1810, s katerim je v osnovnih šolah in gimnazijah uvedel pouk v “deželnem jeziku”. Tega odloka maršala Augusta Marmonta sicer niso dosledno uveljavljali, vendar je omogočil osnovnostopenjski in nižjesrednjestopenjski pouk v slovenščini, za katerega je pripravil učbenik Valentin Vodnik.
—–
Med italijansko-prusko vojno leta 1866 je bil poveljnik avstrijske vojne mornarice kontraadmiral Viljem Tegetthoff, rojen v Mariboru. Na današnji dan tistega leta – torej pred 152-imi leti – je poveljeval največji pomorski bitki na Jadranskem morju. Močno italijansko ladjevje, ki je poskušalo zasesti otok Vis, je s precej šibkejšo floto presenetil in se s poveljniško oklepno ladjo zaletel v največjo sovražnikovo oklepnico; ta se je potopila v treh minutah. Močnejši Italijani so se še nekaj časa bojevali, a admiral Tegetthoff jih je prisilil k umiku. Zmaga je avstrijski mornarici zagotovila popoln nadzor na Jadranskem morju vse do konca prve svetovne vojne.
Po tem vojaškem uspehu se je Avstrija odločila, da bo Pulj postal njeno vojaško pristanišče in zato začela načrtovati novo železniško povezavo Trsta prek Poreča s Kanfanarjem, kjer bi se pridružila progi po osrednji Istri. Čeprav so 123 kilometrov ozkotirne proge leta 1902 zgradili le do Poreča, so jo s pridom uporabljali prebivalci zahodne Istre, ki so vozili v Trst, od tam naprej pa po Južni železnici v notranjost monarhije sol, zelenjavo, sadje, oljčno olje, vino in živino, nazaj pa žito, stroje in različen gradbeni material.
Na progi, ki je tekla prek Kopra, Izole, Svete Lucije pri Portorožu, Buj in Motovuna, je bilo osem predorov. Najdaljši, 544 metrov dolg med Strunjanom in Portorožem, je danes še odlično ohranjen in je del turistične poti. Leta 1935 so Italijani zaradi nerentabilnosti ozkotirno progo med Trstom in Porečem ukinili, lokomotive in vagone prodali drugim železnicam v državi, razdrte tirnice pa so poslali v Etiopijo, a ladja je s tovorom vred potonila v Sredozemskem morju.
—–
Ker trolejbusna proga med Piranom in Lucijo ni bila rentabilna (delovati je začela v oktobru leta 1909 in je bila je prva na Balkanu), so kaj kmalu trolejbuse na tej relaciji zamenjali tramvaji. Proga je bila dolga pet kilometrov in pol, vodila pa je – tako kot pred tem trolejbusna – od Tartinijevega trga v Piranu do železniške postaje v Luciji. Slovesno so jo odprli na današnji dan leta 1912. Tramvaji so ob slovenski obali vozili dobrih 40 let, vse do avgusta 1953. Takrat so tire in električno napeljavo odstranili in odpeljali na odpad, tramvajske vozove pa poslali v Sarajevo. Tam so jih obnovili in vključili v redni mestni promet.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov