Na današnji dan leta 1774 se je v Châtillonu v Franciji rodil prvi glavni guverner Ilirskih provinc AUGUSTE MARMONT. Izhajal je iz vojaške plemiške družine. Leta 1808 je postal vojvoda Dubrovniški, po vojni z Avstrijo leta 1809 maršal, od oktobra istega leta do februarja leta 1811 pa je bil guverner Ilirskih provinc. Imel je velika pooblastila in je province upravljal skoraj neodvisno od francoske vlade.

Večina najpomembnejših pridobitev iz francoskega obdobja na Slovenskem je povezanih z njegovo vladavino. Pomemben je zlasti njegov odlok z dne 4. junija leta 1810, s katerim je v osnovnih šolah in gimnazijah uvedel pouk v “deželnem jeziku”. Tega odloka maršala Augusta Marmonta sicer niso dosledno uveljavljali, vendar je omogočil osnovnostopenjski in nižjesrednjestopenjski pouk v slovenščini, za katerega je pripravil učbenik Valentin Vodnik.

—–

 Med italijansko-prusko vojno leta 1866 je bil poveljnik avstrijske vojne mornarice kontraadmiral Viljem Tegetthoff, rojen v Mariboru. Na današnji dan tistega leta – torej pred 152-imi leti – je poveljeval največji pomorski bitki na Jadranskem morju. Močno italijansko ladjevje, ki je poskušalo zasesti otok Vis, je s precej šibkejšo floto presenetil in  se  s  poveljniško  oklepno  ladjo zaletel v največjo sovražnikovo oklepnico; ta se je potopila v treh minutah. Močnejši Italijani so se še nekaj časa bojevali, a admiral Tegetthoff jih je prisilil k umiku. Zmaga je avstrijski mornarici zagotovila popoln nadzor na Jadranskem morju vse do konca prve svetovne vojne.

Po tem vojaškem uspehu se je Avstrija odločila, da bo Pulj postal njeno vojaško pristanišče in zato začela načrtovati  novo železniško povezavo Trsta prek Poreča s Kanfanarjem, kjer bi se pridružila progi po osrednji Istri. Čeprav so 123 kilometrov ozkotirne proge leta 1902 zgradili le do Poreča, so jo s pridom uporabljali prebivalci zahodne Istre, ki so vozili v Trst, od tam naprej pa po Južni železnici v notranjost monarhije sol, zelenjavo, sadje, oljčno olje, vino in živino, nazaj pa žito, stroje in različen gradbeni material.

Na progi, ki je tekla prek Kopra, Izole, Svete Lucije pri Portorožu, Buj in Motovuna, je bilo osem predorov. Najdaljši, 544 metrov dolg med Strunjanom in Portorožem, je  danes še odlično ohranjen in je del turistične poti. Leta 1935 so Italijani zaradi nerentabilnosti ozkotirno progo med Trstom in Porečem ukinili, lokomotive in vagone prodali drugim železnicam v državi, razdrte tirnice pa so poslali v Etiopijo, a ladja je s tovorom vred potonila v Sredozemskem morju.

—–

Ker trolejbusna proga med Piranom in Lucijo ni bila rentabilna (delovati je začela v oktobru leta 1909 in je bila je prva na Balkanu), so kaj kmalu trolejbuse na tej relaciji zamenjali tramvaji. Proga je bila dolga pet kilometrov in pol, vodila  pa  je   – tako kot pred tem trolejbusna – od  Tartinijevega  trga  v  Piranu  do železniške postaje v Luciji.  Slovesno so jo odprli na današnji dan leta 1912. Tramvaji so ob slovenski obali vozili dobrih 40 let, vse do avgusta 1953. Takrat so tire in električno napeljavo odstranili in odpeljali na odpad, tramvajske vozove pa  poslali v Sarajevo. Tam so jih obnovili in vključili v redni mestni promet.