Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1774 se je v Châtillonu v Franciji rodil prvi glavni guverner Ilirskih provinc AUGUSTE MARMONT. Izhajal je iz vojaške plemiške družine. Leta 1808 je postal vojvoda Dubrovniški, po vojni z Avstrijo leta 1809 maršal, od oktobra istega leta do februarja leta 1811 pa je bil guverner Ilirskih provinc. Imel je velika pooblastila in je province upravljal skoraj neodvisno od francoske vlade.
Večina najpomembnejših pridobitev iz francoskega obdobja na Slovenskem je povezanih z njegovo vladavino. Pomemben je zlasti njegov odlok z dne 4. junija leta 1810, s katerim je v osnovnih šolah in gimnazijah uvedel pouk v “deželnem jeziku”. Tega odloka maršala Augusta Marmonta sicer niso dosledno uveljavljali, vendar je omogočil osnovnostopenjski in nižjesrednjestopenjski pouk v slovenščini, za katerega je pripravil učbenik Valentin Vodnik.
—–
Med italijansko-prusko vojno leta 1866 je bil poveljnik avstrijske vojne mornarice kontraadmiral Viljem Tegetthoff, rojen v Mariboru. Na današnji dan tistega leta – torej pred 152-imi leti – je poveljeval največji pomorski bitki na Jadranskem morju. Močno italijansko ladjevje, ki je poskušalo zasesti otok Vis, je s precej šibkejšo floto presenetil in se s poveljniško oklepno ladjo zaletel v največjo sovražnikovo oklepnico; ta se je potopila v treh minutah. Močnejši Italijani so se še nekaj časa bojevali, a admiral Tegetthoff jih je prisilil k umiku. Zmaga je avstrijski mornarici zagotovila popoln nadzor na Jadranskem morju vse do konca prve svetovne vojne.
Po tem vojaškem uspehu se je Avstrija odločila, da bo Pulj postal njeno vojaško pristanišče in zato začela načrtovati novo železniško povezavo Trsta prek Poreča s Kanfanarjem, kjer bi se pridružila progi po osrednji Istri. Čeprav so 123 kilometrov ozkotirne proge leta 1902 zgradili le do Poreča, so jo s pridom uporabljali prebivalci zahodne Istre, ki so vozili v Trst, od tam naprej pa po Južni železnici v notranjost monarhije sol, zelenjavo, sadje, oljčno olje, vino in živino, nazaj pa žito, stroje in različen gradbeni material.
Na progi, ki je tekla prek Kopra, Izole, Svete Lucije pri Portorožu, Buj in Motovuna, je bilo osem predorov. Najdaljši, 544 metrov dolg med Strunjanom in Portorožem, je danes še odlično ohranjen in je del turistične poti. Leta 1935 so Italijani zaradi nerentabilnosti ozkotirno progo med Trstom in Porečem ukinili, lokomotive in vagone prodali drugim železnicam v državi, razdrte tirnice pa so poslali v Etiopijo, a ladja je s tovorom vred potonila v Sredozemskem morju.
—–
Ker trolejbusna proga med Piranom in Lucijo ni bila rentabilna (delovati je začela v oktobru leta 1909 in je bila je prva na Balkanu), so kaj kmalu trolejbuse na tej relaciji zamenjali tramvaji. Proga je bila dolga pet kilometrov in pol, vodila pa je – tako kot pred tem trolejbusna – od Tartinijevega trga v Piranu do železniške postaje v Luciji. Slovesno so jo odprli na današnji dan leta 1912. Tramvaji so ob slovenski obali vozili dobrih 40 let, vse do avgusta 1953. Takrat so tire in električno napeljavo odstranili in odpeljali na odpad, tramvajske vozove pa poslali v Sarajevo. Tam so jih obnovili in vključili v redni mestni promet.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1774 se je v Châtillonu v Franciji rodil prvi glavni guverner Ilirskih provinc AUGUSTE MARMONT. Izhajal je iz vojaške plemiške družine. Leta 1808 je postal vojvoda Dubrovniški, po vojni z Avstrijo leta 1809 maršal, od oktobra istega leta do februarja leta 1811 pa je bil guverner Ilirskih provinc. Imel je velika pooblastila in je province upravljal skoraj neodvisno od francoske vlade.
Večina najpomembnejših pridobitev iz francoskega obdobja na Slovenskem je povezanih z njegovo vladavino. Pomemben je zlasti njegov odlok z dne 4. junija leta 1810, s katerim je v osnovnih šolah in gimnazijah uvedel pouk v “deželnem jeziku”. Tega odloka maršala Augusta Marmonta sicer niso dosledno uveljavljali, vendar je omogočil osnovnostopenjski in nižjesrednjestopenjski pouk v slovenščini, za katerega je pripravil učbenik Valentin Vodnik.
—–
Med italijansko-prusko vojno leta 1866 je bil poveljnik avstrijske vojne mornarice kontraadmiral Viljem Tegetthoff, rojen v Mariboru. Na današnji dan tistega leta – torej pred 152-imi leti – je poveljeval največji pomorski bitki na Jadranskem morju. Močno italijansko ladjevje, ki je poskušalo zasesti otok Vis, je s precej šibkejšo floto presenetil in se s poveljniško oklepno ladjo zaletel v največjo sovražnikovo oklepnico; ta se je potopila v treh minutah. Močnejši Italijani so se še nekaj časa bojevali, a admiral Tegetthoff jih je prisilil k umiku. Zmaga je avstrijski mornarici zagotovila popoln nadzor na Jadranskem morju vse do konca prve svetovne vojne.
Po tem vojaškem uspehu se je Avstrija odločila, da bo Pulj postal njeno vojaško pristanišče in zato začela načrtovati novo železniško povezavo Trsta prek Poreča s Kanfanarjem, kjer bi se pridružila progi po osrednji Istri. Čeprav so 123 kilometrov ozkotirne proge leta 1902 zgradili le do Poreča, so jo s pridom uporabljali prebivalci zahodne Istre, ki so vozili v Trst, od tam naprej pa po Južni železnici v notranjost monarhije sol, zelenjavo, sadje, oljčno olje, vino in živino, nazaj pa žito, stroje in različen gradbeni material.
Na progi, ki je tekla prek Kopra, Izole, Svete Lucije pri Portorožu, Buj in Motovuna, je bilo osem predorov. Najdaljši, 544 metrov dolg med Strunjanom in Portorožem, je danes še odlično ohranjen in je del turistične poti. Leta 1935 so Italijani zaradi nerentabilnosti ozkotirno progo med Trstom in Porečem ukinili, lokomotive in vagone prodali drugim železnicam v državi, razdrte tirnice pa so poslali v Etiopijo, a ladja je s tovorom vred potonila v Sredozemskem morju.
—–
Ker trolejbusna proga med Piranom in Lucijo ni bila rentabilna (delovati je začela v oktobru leta 1909 in je bila je prva na Balkanu), so kaj kmalu trolejbuse na tej relaciji zamenjali tramvaji. Proga je bila dolga pet kilometrov in pol, vodila pa je – tako kot pred tem trolejbusna – od Tartinijevega trga v Piranu do železniške postaje v Luciji. Slovesno so jo odprli na današnji dan leta 1912. Tramvaji so ob slovenski obali vozili dobrih 40 let, vse do avgusta 1953. Takrat so tire in električno napeljavo odstranili in odpeljali na odpad, tramvajske vozove pa poslali v Sarajevo. Tam so jih obnovili in vključili v redni mestni promet.
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov